Tudi Švicarji imajo veliko starih lokomotiv v prometu. Zakaj bi nekaj menjal, če normalno deluje. Samo zaradi neke modernosti? Druga stvar je seveda stroškovna plat, ki je pa tudi pri modernih sistemih lahko zelo visoka (razni softverji itd..)

Treba je ločiti med prometom za dnevnomigracijske potrebe in turistične potrebe. Za dnevnomigracijske bi se poznalo, da bi bil v Celovcu z Jesenic nekje 20 minut prej in brez prestopa skozi Rož proti trenutni ureditvi prek Beljaka. Za turistične namene pa bi bil seveda zanimiv vlak iz Beljaka ali c...

Linija Beljak - Nova Gorica, oz. Trst-Jesenice bi bila ob vikendih in čez poletje sigurno dobro zasedena. Seveda bi morala biti namenjena Avstrijskim in Italijanskim turistom, ki bi jih tako privabili v naše turistične destinacije.

Vprašanje kateri center je za Slovenijo pomembnejši: Beljak ali Celovec. Ko so še vozili brzovlaki iz Trsta na Dunaj po tej smeri, so baje direktno preko Celovca, po zdaj ukinjeni progi.

Ali 610 lahko vozi po Avstriji?

Po mojem ne bodo nikoli več vozili.

Kaj pa italijanski vlaki?

Kako je sedaj, ko je postaja v Novi Gorici razkopana, s prevozom tovora v in iz Salonit Anhovo (po novem Alpacem). Običajno je šlo za en ali dva para vlakov preko Sežane, včasih tudi preko Jesenic.

Meni so pa tisti sedeži z veliko mizo vmes zelo všeč. Delujejo sicer malo retro, so pa pa sigurno enako udobni kot tisti v avtobusni razporeditvi, ki danes na sodobnih vlakih žal prevladujejo. To, da ima novi RJ tudi kupeje, pa kaže na to, da OBB zelo dobro sledi potrebam in željam potnikov.

Ko bo končan Koralmbahn, bodo lahko vse povezave z Dunajem šle preko Beljaka. Pa še hitreje bo. Štajerci bodo pač morali z lokalci do Gradca, kot doslej.

Dobro, torej strojevodja s svojim joy-stickom krmili računalnik. Kaj konkretno: hitrost vlaka, vlečno silo, pospeške, izhodno frekvenco moč motorja....?

Naj mi kdo odgovori. Kaj dela strojevodja, ko vozi 610: ali regulira delovanje vlećnih motorjev, katerim posledično odgovarja dizel motor ali obratno? Pri dizel lokomotivah (Regan) vemo, da strojevodja krmili moč dizel motorja, kateremu potem ustezno odgovarjajo vlećni motorji.

Potem ostane še edina opcija: Milano - Verd. Od Verda do Ljubljane bi lahko vse skupaj potegnili tudi s kakšnim dizlom, recimo 661-032.

In kateri naj bi bili ti tehnični pogoji?

Ali obstaja kakšna stran, kjer bi bilii dostopni vlečni diagrami različnih lokomotiv, ki vozijo v EU.