malo prometa na meji s HŽ
Torej če prav sklepam po koncu poletja, ki preneha z vožnjami zeleni vlak do Pule, ob vikendih ni možno potovati z vlakom do Pule?
Pa še nekaj me zanima, in sicer glede dveh postaj na progi do Kopra
1. Rižana - ali je to tovorna postaja, izogibališče ali kaj drugega
2. Vreme - kako je s to postajo, ali sploh ima kakšno funkcijo
Pa še nekaj me zanima, in sicer glede dveh postaj na progi do Kopra
1. Rižana - ali je to tovorna postaja, izogibališče ali kaj drugega
2. Vreme - kako je s to postajo, ali sploh ima kakšno funkcijo
Tako je, jeseni bo na relaciji Divača-Buzet, natančneje Prešnica - Buzet prevoz z vlakom samo ob delavnikih.gapi_1 napisal/-a:Torej če prav sklepam po koncu poletja, ki preneha z vožnjami zeleni vlak do Pule, ob vikendih ni možno potovati z vlakom do Pule?
Pa še nekaj me zanima, in sicer glede dveh postaj na progi do Kopra
1. Rižana - ali je to tovorna postaja, izogibališče ali kaj drugega
2. Vreme - kako je s to postajo, ali sploh ima kakšno funkcijo
V Rižani je postajališče, ki pa že zelo dolgo ni več v uporabi. Tako je tam samo še izogibališče in napajalna postaja.
- gomulka014
- Strojevodja I
- Prispevkov: 454
- Pridružen: 18.11.2005, 13:24
- Kraj: Ljubljana
Poslednji redni postanek potniškega vlaka na postajališču Vreme se je zgodil v soboto, 9. 6. 2001, ko se je ob 14.37 tam ustavil vlak št. 2606. Takrat sem se odločil v Vremah vstopiti na ta vlak ter tako postali poslednji redni potnik na tem postajališču. Imel sem srečo, da mi je to tudi uspelo, saj tisto soboto iz vlaka 2606 tam ni izstopil nihče, poleg mene pa tudi ni bilo nobenega, ki bi čakal ta vlak!
Žal pa nihče ni zabeležil tega dogodka, saj takrat še nisem fotografiral ...
Žal pa nihče ni zabeležil tega dogodka, saj takrat še nisem fotografiral ...
Res je, ko pa smo že pri Vremenah, lahko omenim še postajo Gorenje Ležeče, kjer je tudi minimalno št. potnikov, če sploh kdo je, razen tistih, ki stanujejo neposredno na postaji.
Je pa ta postaja strateškega pomena zaradi odjave vlaka, saj je odsek Divača -Pivka izredno dolg (25min) in kot po tekočem traku se tu dogajajo ID, z Zas-i in Falsi. Imam slike o teh ID, upam, da bo moderator naredil novo temo v ID. Poleg tega gre še slepi tir pri silosih za tovorni vlak v neverke. Poleg tega na postaji G.Ležečle vlaka ni mogoče dati v odklon, saj sta samo dva prevozna tira. (v odklon se ga da lahko na prevoznem). Ta odsek je kar ozko grlo, ker ima majhno prepustnost vlakov.
APB bi tukaj prišel še kako prav.
Je pa ta postaja strateškega pomena zaradi odjave vlaka, saj je odsek Divača -Pivka izredno dolg (25min) in kot po tekočem traku se tu dogajajo ID, z Zas-i in Falsi. Imam slike o teh ID, upam, da bo moderator naredil novo temo v ID. Poleg tega gre še slepi tir pri silosih za tovorni vlak v neverke. Poleg tega na postaji G.Ležečle vlaka ni mogoče dati v odklon, saj sta samo dva prevozna tira. (v odklon se ga da lahko na prevoznem). Ta odsek je kar ozko grlo, ker ima majhno prepustnost vlakov.
APB bi tukaj prišel še kako prav.
Heh, se bo spet kdo oglasil, da zahajamo s teme ....
Prav počasna vožnja je uvedena (črna tabla z belo številko omejitve)? Ker drugače je med Rakekom in Postojno na levem tiru ponekod nižja progovna hitrost kot na desnem, tako da vlak iz Rakeka v Postojno vozi 2 minuti dalj kot v nasprotni smeri (tako je tudi določeno z voznim redom, tako da to niso počasne vožnje ampak voznoredne omejitve hitrosti). Vzrok so neki italijanski betonski pragovi, ki so zanič - in na levem tiru je bil remont opravljen mnogo kasneje kot na desnem, pa je levi tir slabši.
Omejitveni odsek je pa tisti odsek, na katerem je prepustnost proge najmanjša. Na enotirni progi se ponavadi računa za par vlakov (eden v vsako smer), na dvotirni pa kot dve enotirni progi z zaporednimi vlaki.
Prav počasna vožnja je uvedena (črna tabla z belo številko omejitve)? Ker drugače je med Rakekom in Postojno na levem tiru ponekod nižja progovna hitrost kot na desnem, tako da vlak iz Rakeka v Postojno vozi 2 minuti dalj kot v nasprotni smeri (tako je tudi določeno z voznim redom, tako da to niso počasne vožnje ampak voznoredne omejitve hitrosti). Vzrok so neki italijanski betonski pragovi, ki so zanič - in na levem tiru je bil remont opravljen mnogo kasneje kot na desnem, pa je levi tir slabši.
Omejitveni odsek je pa tisti odsek, na katerem je prepustnost proge najmanjša. Na enotirni progi se ponavadi računa za par vlakov (eden v vsako smer), na dvotirni pa kot dve enotirni progi z zaporednimi vlaki.
Ti, pa so res eni betonski pragovi položeni po ovinku. Sem mislil, da so od Gradisa, ker je on tudi delal nekaj te pragove, italjansko je pa tako vse zanič.
No v glavnem betonski pragovi ne pašejo na kraška tla, mislim, da ste to že povedal. So jih pokladali glih med odsekoma Pivko in Divačo, pa so jih potem hitro vrgli nazaj ven, ker se niso obnesli in sedaj so ti kupi pragov (ne vem katere znamke) deponirani v Prestranku. je pretrda podlana ga krasu in potem nabivajo v kamen. pa še ob iztirjenju vagona jih kar stre, ker so togi. pri nas se večinoma obnesejo "švelerji."
kaj mogoče kdo ve, od kje SŽ uvažajo les oz. kdo proizvaja lesene pragove?
No v glavnem betonski pragovi ne pašejo na kraška tla, mislim, da ste to že povedal. So jih pokladali glih med odsekoma Pivko in Divačo, pa so jih potem hitro vrgli nazaj ven, ker se niso obnesli in sedaj so ti kupi pragov (ne vem katere znamke) deponirani v Prestranku. je pretrda podlana ga krasu in potem nabivajo v kamen. pa še ob iztirjenju vagona jih kar stre, ker so togi. pri nas se večinoma obnesejo "švelerji."
kaj mogoče kdo ve, od kje SŽ uvažajo les oz. kdo proizvaja lesene pragove?
To so bili neki "poceni italijanski pragovi". Na odseku Pragersko - Maribor so npr. vgrjeni tako italijanski kot Gradisovi, pa so OK. Prve Gradisove serije so bile zelo slabe, saj so baje pokali že ob polaganju in so jih zato vrnili proizvajalcu. Se pa betonski pragovi ne uporabljajo na mostovih, ker so težji in pa predvsem ker se med dvema betonoma točenec močno drobi. Na krasu je pač namesto spodnjega betona skalovje in spet se tolčenec močno drobi. Pa na SŽ je od nevemkdaj pravilo, da se na krivinah z radiji pod 500 metrov (?) vgrajujejo le leseni pragovi - to lahko vidiš npr. za postajo Poljčane. Ter pri kretnicah vztrajajo na lesu (razen nova proga proti Madžarski in Slovenska Bistrica v smeri Pragerskega).
Pragove impregnirajo v Hočah pri Mariboru. Verjetno pa to ni edino podjetje, ki dela lesene železniške pragove.
Pragove impregnirajo v Hočah pri Mariboru. Verjetno pa to ni edino podjetje, ki dela lesene železniške pragove.