Začetniška vprašanja
Re: Začetniška vprašanja
Zakaj ne ukinejo vlaka, ki odpelje iz Ljubljane ob 6:45 in se iz Kranja vrača v Ljubljano ob 7:30, oziroma ne nadomestijo naprimer z vleko in enim ali dvema vagonoma? Ta teden je imel vlak iz Ljubljane 1-5 potnikov, kar se mi zdi malce smešno in nič čudnega, da so železnice v taki izgubi. Sicer pa je proti Ljubljani nekoliko boljše saj v Kranju vstopi cca. 30 potnikov, v Škofji Loki 20 in še v Medvodah kakšnih 15, vendar, če računamo povprečno ceno vozovnice 2€, je to še vedno smešnih 150€ in mislim, da je to še veliko od pokritja stroškov vlaka in osebja.
p.s. koliko so stroški ene vožnje od Kranja do Ljubljane?
p.s. koliko so stroški ene vožnje od Kranja do Ljubljane?
Re: Začetniška vprašanja
Tole boš pa malo težko izračunal, saj je poleg osebja na vlaku in ob progi potrebno izračunati že stroške vozila in proge (nabava vozila, remonti, servisi, vzdrževanje, energija, trase....)kaspar napisal/-a:p.s. koliko so stroški ene vožnje od Kranja do Ljubljane?
Nekdo zasluži, nekdo je pa na zgubi.
Re: Začetniška vprašanja
Ja če tko posamično gledaš je res, da so v izgubi ampak če pogledaš imajo SŽ stroške z energijo (energenti) za "samo" 13% napram stroškom dela, ki so 54%, pri čemer se ve, da je vsaj 5500 ljudi preveč pri SŽ.
Re: Začetniška vprašanja
Kje si pa to cifro potegnil?? Veliko ljudi operira z različnimi ciframi viška delavcev na SŽ. To so navadne manipulacije ljudi ki pojma nimajo in se na ajzenpon spoznajo toliko, kot kura na polet v vesoljealexa-lol napisal/-a:.... pri čemer se ve, da je vsaj 5500 ljudi preveč pri SŽ.
Najprej je potrebno avtomatizirati, modernizirati, optimizirati in računalniško podpreti delovne procese na SŽ. In na osnovi modernizacije se bo lahko dejansko izračunal višek delavcev.
Brez modernizacije - strategije in jasnih ciljev SŽ pa je blebetanje o nekaj tisoč delavcev - navaden lari fari oz. trič trač.
Re: Začetniška vprašanja
evo skoraj dobesedno si me citiral. Enako sem napisal v tej temi (http://slo-tech.com/forum/t369910#crta ).
No seveda boste rekli, da 120 strojevodij ni možno meti, a če bi modernizirali infrastrukturo (3 miljarde, druga tema) in nabavili najnovejše vlake bi dbignili povprečno hitrost iz 30km/h za tovorni in 45km/h za potniske na vsaj 100km/h bi bilo to izvedljivo.
Za konec pa še en podatek...
Je pa tukaj nekaj dejstev, ki jih je treba upoštevati...Jst sm za modernizacijo, elektronizacijo in popolno elektrifikacijo zeleznice.
Kar se mene tiče bi rabili strojevodje (največ 120 in ne 1200) in pa vzdrževalce ter ljudi v centralnem nadzornem centru, ki bi nadzoroval dogajanje na vlakih. Za premikanje kretnic bi skrbela elektronika oz. računalnik.V letu 2007 so zeleznicarji naredili 19 125 000km (http://podjetje.slo-zeleznice.si/upload... str. 20). Če upoštevamo, da so imeli 1000 zaposlenih strojevodij (na netu našel podatek 1199 ampak vzamimo raje 1000) to pomeni, da je na leto vsak naredil 19 125km, na mesec torej 1604 ali drugače 54km/dan. Če vemo, da je povprečna hitrost potniških (52.8km/h) in tovornih 30km/h in pa se strinjamo s povpračno hitrostjo 40km/h je to manj kot 2 uri dela na dan (vključno s potjo na in od dela). Potem se pa čudijo, da imajo izgubo. Jst sm za modernizacijo, elektronizacijo in popolno elektrifikacijo zeleznice. Vsi zaposleni (7000) so dobili za plače 190mio € oz. 2261 € na glavo na mesec.
No seveda boste rekli, da 120 strojevodij ni možno meti, a če bi modernizirali infrastrukturo (3 miljarde, druga tema) in nabavili najnovejše vlake bi dbignili povprečno hitrost iz 30km/h za tovorni in 45km/h za potniske na vsaj 100km/h bi bilo to izvedljivo.
Za konec pa še en podatek...
Primerjava dolžine prog in število zaposlenih. V Španiji kjer je največ konkurence (tako je razvidno iz dokumenta) je 14 652km prog in 33 379 zaposlenih oz. vsak zaposleni nadzoruje 0.44km proge, v Sloveniji pa je 1228km prog in 8 084 zaposlenih, pri čemer vsak nadzoruje 0.15km proge. Že tukaj se vidid da je 2/3 ljudi preveč.
Re: Začetniška vprašanja
Tale primerjava SŽ s Španskimi Renfe ne bo zdržala. Španija ima drugačen koncept oz. strukturo in organizacijo železnic. Že zaradi hitrih prog, ki jih imajo niso primerljivi s SŽ.
PS: tistih "le" 54 km tudi ni realnih, zakaj? Strojevodje delajo v turnusih, kar pomeni, da ne delajo vsak dan. Poleg tega je za mizerne hitrosti tovornih vlakov kriva infrastrukitura (SV progone naprave....) in mešani promet vlakov na naših progah
PS: tistih "le" 54 km tudi ni realnih, zakaj? Strojevodje delajo v turnusih, kar pomeni, da ne delajo vsak dan. Poleg tega je za mizerne hitrosti tovornih vlakov kriva infrastrukitura (SV progone naprave....) in mešani promet vlakov na naših progah
Re: Začetniška vprašanja
Mi lahko opišeš to delo v turnusih moja vizija je taka, da bi bili strojevodje nameščeni v zelo udobni kabini in bi imeli noter računalniški sistem (na enem od zaslonov) na katerem bi imeli vse; od lokacije, hitrosti, vremena, shematski prikaz tirov in na njem oznacene postaje, druge vlake, navodila kaj naj delajo, opozoril na blizajoč semafor, vsebino posameznega semaforja...vse kar si človek lahko zamisli, podobno kot v letalih. Tako strojevodja v tem hitrem modernem vlaku sploh ne bi bil pod velikim stresom in bi lahko delal več časa skupaj in z manj napakami. Poleg vse te tehnologije bi bile proge opremljene z avtomatskimi zavorami, da elektrifikacije ne omenjam.
Prerpičan sem, da bi vse to znižalo raven distresa (negativnega stersa) in povečalo nivo eustresa (pozitivnega stresa). To sklepam iz izjav na forumu, da je po megli zoperno vozit in da včasih ne veš kaj narediti ko semafor ne dela in pdoobne težave, ki se lahko pojavljajo na starejših ali manj vzdrževanih delih proge.
Zanima me še po čem se razlikuje proga, ki ima osno obremenitev 225kN od proge, ki ima osno obremenitev 160kN. A gre samo za drugačno pripravo podpornega nasipa z uporabo peskov drugačnih granulacij?
Zanima me tudi, kaj določa največjo dovoljeno hitrost proge. Ali je to radius ovinkov ali imajo tukaj kaj zraven tudi izbira, moč, kvaliteta samih tirov.
Imam pa še vprašanje glede samih pragov. Kakšne so razlike med lesenimi in betonskim? Morda v ceni ali v drugih lastnostih?
Prerpičan sem, da bi vse to znižalo raven distresa (negativnega stersa) in povečalo nivo eustresa (pozitivnega stresa). To sklepam iz izjav na forumu, da je po megli zoperno vozit in da včasih ne veš kaj narediti ko semafor ne dela in pdoobne težave, ki se lahko pojavljajo na starejših ali manj vzdrževanih delih proge.
Zanima me še po čem se razlikuje proga, ki ima osno obremenitev 225kN od proge, ki ima osno obremenitev 160kN. A gre samo za drugačno pripravo podpornega nasipa z uporabo peskov drugačnih granulacij?
Zanima me tudi, kaj določa največjo dovoljeno hitrost proge. Ali je to radius ovinkov ali imajo tukaj kaj zraven tudi izbira, moč, kvaliteta samih tirov.
Imam pa še vprašanje glede samih pragov. Kakšne so razlike med lesenimi in betonskim? Morda v ceni ali v drugih lastnostih?
Re: Začetniška vprašanja
Glede na število tvojih prispevkov, vidim da si "nov" tukaj. Na železnici ni semaforjev ampak so signali.alexa-lol napisal/-a:... opozoril na blizajoč semafor
Tine
Re: Začetniška vprašanja
Mene pa zanima, kako si to predstavljaš, avtomatska zavora?alexa-lol napisal/-a:Poleg vse te tehnologije bi bile proge opremljene z avtomatskimi zavorami,
Re: Začetniška vprašanja
No tale je pa mal huda. To si napisal ravno tako, kot da strojevodja ne ve kaj dela (što bude, bude) in nima nič znanja. Kot te je že Tine popravil, na železnici ni nobenega semaforja, ampak signala.alexa-lol napisal/-a:To sklepam iz izjav na forumu, da je po megli zoperno vozit in da včasih ne veš kaj narediti ko semafor ne dela in pdoobne težave, ki se lahko pojavljajo na starejših ali manj vzdrževanih delih proge.
Re: Začetniška vprašanja
Sem bolj nov ja..
Torej signali. Vem še za druge predmete železniških prog. Na fotopisih sem opazil majhne kamne, ki opozarjajo na signal, potem kamne, ki povejo koliko je do cilja proge (npr. do Karlovaca), potem sem opazil še nek kvadrat, ki ima dva črna trikotnika, ki imata vrh v središču kvadrata. Je še kaj omembe vrednega?
V temi Ljubljana - Novo mesto - Metlika - Karlovac sem naletel na debata o ti. premosti tirov. Citat iz tam...
Kaj je uvažanje v premo in izvažanje v odklon?
Še tloris postaje Trebnje, ki naj bi imela nepravilen uvoz
in pa slika tega neravilnega vhoda v postajo Radoh
Mi lahko kdo razlozi to posebnost imenovano nepravilen vhod kretnico po kretnico.
hvala
lpB-)
Torej signali. Vem še za druge predmete železniških prog. Na fotopisih sem opazil majhne kamne, ki opozarjajo na signal, potem kamne, ki povejo koliko je do cilja proge (npr. do Karlovaca), potem sem opazil še nek kvadrat, ki ima dva črna trikotnika, ki imata vrh v središču kvadrata. Je še kaj omembe vrednega?
V temi Ljubljana - Novo mesto - Metlika - Karlovac sem naletel na debata o ti. premosti tirov. Citat iz tam...
Na tem mestu mene zanima kaj je nepravilnega pri tem uvoznem tiru?Gre za nepravilni glavni prevozni tir (je podaljšek progovnega tira na postaji, vendar pri njemu vlaki uvažajo v premo, izvažajo pa v odklon ali obratno).
Na dolenjski progi je še več postaj z nepravilnim glavnim prevoznim tirom: Grosuplje, Ivančna Gorica in
Trebnje (Metlika - LJ).
Kaj je uvažanje v premo in izvažanje v odklon?
Še tloris postaje Trebnje, ki naj bi imela nepravilen uvoz
in pa slika tega neravilnega vhoda v postajo Radoh
Mi lahko kdo razlozi to posebnost imenovano nepravilen vhod kretnico po kretnico.
Nisem skušal rečti tega. Mislim samo, da več je takih situacij večja je verjetnost, da se zgodi napaka (motiti se je človeško). Pri sedanjem sistemu mora biti strojevodja ves čas 100% skoncentriran na progo in če so vidni pogoji slabi se lahko na slabo označenih, starih delih proge, hitreje naredi napaka, kot pa če bi imel strojevodja vse informacije podane na zaslonu v kabini. Vseeno bi lahko preverjal skladnost informacij na zaslonu z informacijami posredovanimi s signali.No tale je pa mal huda. To si napisal ravno tako, kot da strojevodja ne ve kaj dela (što bude, bude) in nima nič znanja. Kot te je že Tine popravil, na železnici ni nobenega semaforja, ampak signala.
hvala
lpB-)
Re: Začetniška vprašanja
Potem je treba nabavit lokomotive,ki so daljinsko vodene(kot to imajo na TENT-u v Srbiji).Celotno progo opremit z računalniško vodenim sistemom.Postaje in vlake pa opremit z terminali za prodajo vozovnic.Takrat bi razen uprave potrebovali samo nekaj delavcev,ki bi kontrolirali izvajanje delovnega procesa
Re: Začetniška vprašanja
Točno tako, ampak zaenkrat bi strojevodje ohranil. Kaj je ta TENT v Srbiji? Ali tam ta sistem že obratuje?stjepan napisal/-a:Potem je treba nabavit lokomotive,ki so daljinsko vodene(kot to imajo na TENT-u v Srbiji).Celotno progo opremit z računalniško vodenim sistemom.Postaje in vlake pa opremit z terminali za prodajo vozovnic.Takrat bi razen uprave potrebovali samo nekaj delavcev,ki bi kontrolirali izvajanje delovnega procesa
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Začetniška vprašanja
Počakajmo, da se v debato vključi g. Tasič, bivši direktor SŽ in sedaj menda svetovalec za vizijo SŽ...
Nima smisla, da mi pametujemo...bo on povedal, kako bo
Nima smisla, da mi pametujemo...bo on povedal, kako bo
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Re: Začetniška vprašanja
Zato smo rekli da uprava ostane,drugi so višek