Neprekinjeno zavarjeni tir (NZT)
Neprekinjeno zavarjeni tir (NZT)
1/4
Opozoril bi, da je tema napisana zelo POENOSTAVLJENO in kar nekaj stvari sploh ni omenjenih. (Mislim, da bo lahko @grikos kar precej dodal).
Lahko pa se lotite Pravilnika o pogojih za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje zgornjega ustroja železniških prog (Ur.l.RS št. 14/2003) in druge literature.
NZT - neprekinjeno zavarjen tir (včasih se sliši tudi izraz dolgi tirni trak - DTT).
O NZTju govorimo, ko imamo tirnice zvarjene skupaj v kose dolge 45 m in več. Pri čemer ta 'več' nima teoretične omejitve. (Ok, če že hočete kakšne primerjave: 5x okrog Zemlje ni problem, od Zemlje do Lune pa bi bilo vseeno preveč (lastna teža tirnic veste)).
Nasprotje od NZTja je klasični – stikovani tir. Problem stikovanega tira so čelni stiki dveh tirnic. Konci tirnic morajo biti podprti z dvojnim pragom. Te dvojne prage je zaradi širine težje podbijati (vzdrževati na pravi višini). Stiki se pri nižjih temperaturah odprejo (do 20 mm), kolesa vozil tolčejo, tirnice se deformirajo in tudi, ko se pri višjih temperaturah stiki zaprejo, tirnice niso več ravne (gladke) in kolesa še vedno tolčejo. Vse to nabijanje vpliva na dvojne prage, ki jih je že tako težko podbijati... Poleg tega je potrebno v bolj ostrih krivinah tirnice na konceh (dodatno) zakriviti, da se na stiku ne naredi koleno (smerno lomljenje). Skratka, stikovani tir pomeni zelo veliko vzdrževanja.
Seveda stiki vplivajo tudi na tirna vozila, udobje, varnost, hrup,...
Na sliki je klasičen stik na dvojnem pragu.
Manjše luknje v pragu so od kontrole impregnacije praga. Praviloma so te luknje obrnjene navzdol. V tem primeru to pomeni, da sta praga že 'reciklirana' – obrnjena na glavo. Praga v celoti sta še v dobrem stanju, le da prvotne luknje za tirfone (pritrditev rebraste plošče) ne držijo več. Praga sta se zasukala na glavo in izvrtale so se nove luknje.
Opozoril bi, da je tema napisana zelo POENOSTAVLJENO in kar nekaj stvari sploh ni omenjenih. (Mislim, da bo lahko @grikos kar precej dodal).
Lahko pa se lotite Pravilnika o pogojih za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje zgornjega ustroja železniških prog (Ur.l.RS št. 14/2003) in druge literature.
NZT - neprekinjeno zavarjen tir (včasih se sliši tudi izraz dolgi tirni trak - DTT).
O NZTju govorimo, ko imamo tirnice zvarjene skupaj v kose dolge 45 m in več. Pri čemer ta 'več' nima teoretične omejitve. (Ok, če že hočete kakšne primerjave: 5x okrog Zemlje ni problem, od Zemlje do Lune pa bi bilo vseeno preveč (lastna teža tirnic veste)).
Nasprotje od NZTja je klasični – stikovani tir. Problem stikovanega tira so čelni stiki dveh tirnic. Konci tirnic morajo biti podprti z dvojnim pragom. Te dvojne prage je zaradi širine težje podbijati (vzdrževati na pravi višini). Stiki se pri nižjih temperaturah odprejo (do 20 mm), kolesa vozil tolčejo, tirnice se deformirajo in tudi, ko se pri višjih temperaturah stiki zaprejo, tirnice niso več ravne (gladke) in kolesa še vedno tolčejo. Vse to nabijanje vpliva na dvojne prage, ki jih je že tako težko podbijati... Poleg tega je potrebno v bolj ostrih krivinah tirnice na konceh (dodatno) zakriviti, da se na stiku ne naredi koleno (smerno lomljenje). Skratka, stikovani tir pomeni zelo veliko vzdrževanja.
Seveda stiki vplivajo tudi na tirna vozila, udobje, varnost, hrup,...
Na sliki je klasičen stik na dvojnem pragu.
Manjše luknje v pragu so od kontrole impregnacije praga. Praviloma so te luknje obrnjene navzdol. V tem primeru to pomeni, da sta praga že 'reciklirana' – obrnjena na glavo. Praga v celoti sta še v dobrem stanju, le da prvotne luknje za tirfone (pritrditev rebraste plošče) ne držijo več. Praga sta se zasukala na glavo in izvrtale so se nove luknje.
Re: Neprekinjeno zavarjeni tir (NZT)
2/4
Prvi poskusi z NZT segajo še pred 2.sv.v.. Na glavnih progah so se začeli širiti v drugi polovici prejšnjega stoletja.
Vsak se vpraša, kako se v NZTju rešuje problem raztezanja in krčenje tirnic zaradi temperaturnih sprememb.
Temeljni princip rešitve je v tem, da mora vsak prag stabilizirati svoj delček tirnice (pri razmiku pragov 0,6 m, je to 0,6 m leve tirnice in 0,6 m desne tirnice). Za zagotovitev tega, mora biti tirnica dobro pritrjena na prag (kar je lahko tema zase) in prag dobro 'zasidran' v tirno gredo (aka tolčenec, gramozno gredo) (in tudi to je lahko tema zase).
Da bi se pragom 'olajšalo' delo, se tirnice zavarijo skupaj pri neki idealni srednji temperaturi. Temperaturno območje, ki se upošteva pri nas, je od – 30 °C do + 65 °C. Sredina bi bila tako pri + 17,5 °C. Ker pa so izbočenja tirnic (deformacija tira pri visokih temperaturah) nevarnejša od zlomov tirnic (pri nizkih temperaturah) je ta idealna srednja temperatura dvignjena na + 22,5 °C. In ker je to končno sproščanje tira (varjenje pri srednji temperaturi) težko zadeti na pol stopinje natančno, je dana še dopustna toleranca ± 3 °C.
Kako se varijo tirnice v daljše kose?
Iz železarne pridejo tirnice v kosih dolgih, kot so bili naročene. Recimo 22,5 m, da gredo ravno lepo na posamezne vagone. Te tirnice gredo v 'varilnico', kjer se jih elektro-obločno zavari v daljše kose. Varjenje je razmeroma enostavno – ena tirnica en pol, druga tirnica drug pol in potem jih s hidravliko stisnejo skupaj. Vari se pobrusijo in pregledajo (RTG, ultrazvok). Tako nastanejo tirnice dolge 90 m (in več). Takih tirnic se ne da več voziti z navadnimi vagoni, temveč s posebnimi kompozicijami (pri nas je to SILAD, že omenjen na tem forumu).
Malo na temo 'varilnica'. V Ljubljani se je v začetku devetdesetih postavila varilnica, kjer bi varili nove tirnice in obnavljali (pobrusili) stare tirnice. Ravno takrat pa so remonti padli na 'nulo' in obrat je ostal neizkoriščen. Pred nekaj leti se je oprema prodala v tujino.
Kje sedaj varijo tirnice za Slovenijo ne vem.
Na terenu se tirnice varijo s termitskimi vari. (Kje zunaj tudi na terenu varijo elektro-obločno, vendar tega pri nas ni.)
Termitsko (alumotermitsko) varjenje se izvede tako, da se na stiku dveh tirnic namesti kalup (glede na sistem tirnic), špranje pa se zapolnijo z livarskim peskom. Konca tirnic v kalupu se segrejeta s plinskim gorilnikom, medtem pa se v 'lonec' strese 'varilska porcija'. Gre za praškasto mešanico železa, aluminija (za gorenje) in še drugih sestavin. Ta mešanica se prižge – začne goreti in v 'loncu' se skuha železna litina, ki nato steče v kalup. (Ne pozabite na prvi stavek – vse skupaj je napisano zelo poenostavljeno). Medtem, ko se nastali zvar počasi hladi, se odstrani žlindra, odstrani (razbije) kalup, obreže (obseka) presežek litine in na koncu se glava tirnice še lepo pobrusi. Kasneje se zvar še pregleda z ultrazvokom.
Na naslednjih fotografijah je varjenje izolirnega stika na kretnici, ki se montira na odru – pred vgradnjo v tir.
Nameščanje kalupa
Segrevanje kalupa in konca tirnic.
Litina teče v kalup.
Priprava za obsekovanje (obrezovanje) vara.
Obsekovanje še žarečega vara.
Glavo tirnice je potrebno še pobrusiti.
Če boste priča varjenju, vsekakor ne hodite preblizu. Vsaj od momenta ne, ko bodo zakurili lonec. Namreč, tudi varilci rabijo prostor, da se lahko umaknejo, če gre kaj narobe. In kaj gre lahko narobe?. Ko prah zagori, začne v loncu brbotati in špricati ven (tekoče železo!). To je še normalno. Če jim pa spusti var – litina steče iz kalupa, to ni več normalno. In če se pod takim varom najde še voda, je to daleč od normalno. Vode se v trenutku upari in lahko pride celo do manjše eksplozije.
In tudi po koncu varjenja bodite pazljivi, saj bodo okoli ležali različni kosi hladnega in nedolžnega izgleda, ki pa bodo še vedno zelo vroči.
Bom pa se tudi pozanimal, koliko stane en termitski var.
Prvi poskusi z NZT segajo še pred 2.sv.v.. Na glavnih progah so se začeli širiti v drugi polovici prejšnjega stoletja.
Vsak se vpraša, kako se v NZTju rešuje problem raztezanja in krčenje tirnic zaradi temperaturnih sprememb.
Temeljni princip rešitve je v tem, da mora vsak prag stabilizirati svoj delček tirnice (pri razmiku pragov 0,6 m, je to 0,6 m leve tirnice in 0,6 m desne tirnice). Za zagotovitev tega, mora biti tirnica dobro pritrjena na prag (kar je lahko tema zase) in prag dobro 'zasidran' v tirno gredo (aka tolčenec, gramozno gredo) (in tudi to je lahko tema zase).
Da bi se pragom 'olajšalo' delo, se tirnice zavarijo skupaj pri neki idealni srednji temperaturi. Temperaturno območje, ki se upošteva pri nas, je od – 30 °C do + 65 °C. Sredina bi bila tako pri + 17,5 °C. Ker pa so izbočenja tirnic (deformacija tira pri visokih temperaturah) nevarnejša od zlomov tirnic (pri nizkih temperaturah) je ta idealna srednja temperatura dvignjena na + 22,5 °C. In ker je to končno sproščanje tira (varjenje pri srednji temperaturi) težko zadeti na pol stopinje natančno, je dana še dopustna toleranca ± 3 °C.
Kako se varijo tirnice v daljše kose?
Iz železarne pridejo tirnice v kosih dolgih, kot so bili naročene. Recimo 22,5 m, da gredo ravno lepo na posamezne vagone. Te tirnice gredo v 'varilnico', kjer se jih elektro-obločno zavari v daljše kose. Varjenje je razmeroma enostavno – ena tirnica en pol, druga tirnica drug pol in potem jih s hidravliko stisnejo skupaj. Vari se pobrusijo in pregledajo (RTG, ultrazvok). Tako nastanejo tirnice dolge 90 m (in več). Takih tirnic se ne da več voziti z navadnimi vagoni, temveč s posebnimi kompozicijami (pri nas je to SILAD, že omenjen na tem forumu).
Malo na temo 'varilnica'. V Ljubljani se je v začetku devetdesetih postavila varilnica, kjer bi varili nove tirnice in obnavljali (pobrusili) stare tirnice. Ravno takrat pa so remonti padli na 'nulo' in obrat je ostal neizkoriščen. Pred nekaj leti se je oprema prodala v tujino.
Kje sedaj varijo tirnice za Slovenijo ne vem.
Na terenu se tirnice varijo s termitskimi vari. (Kje zunaj tudi na terenu varijo elektro-obločno, vendar tega pri nas ni.)
Termitsko (alumotermitsko) varjenje se izvede tako, da se na stiku dveh tirnic namesti kalup (glede na sistem tirnic), špranje pa se zapolnijo z livarskim peskom. Konca tirnic v kalupu se segrejeta s plinskim gorilnikom, medtem pa se v 'lonec' strese 'varilska porcija'. Gre za praškasto mešanico železa, aluminija (za gorenje) in še drugih sestavin. Ta mešanica se prižge – začne goreti in v 'loncu' se skuha železna litina, ki nato steče v kalup. (Ne pozabite na prvi stavek – vse skupaj je napisano zelo poenostavljeno). Medtem, ko se nastali zvar počasi hladi, se odstrani žlindra, odstrani (razbije) kalup, obreže (obseka) presežek litine in na koncu se glava tirnice še lepo pobrusi. Kasneje se zvar še pregleda z ultrazvokom.
Na naslednjih fotografijah je varjenje izolirnega stika na kretnici, ki se montira na odru – pred vgradnjo v tir.
Nameščanje kalupa
Segrevanje kalupa in konca tirnic.
Litina teče v kalup.
Priprava za obsekovanje (obrezovanje) vara.
Obsekovanje še žarečega vara.
Glavo tirnice je potrebno še pobrusiti.
Če boste priča varjenju, vsekakor ne hodite preblizu. Vsaj od momenta ne, ko bodo zakurili lonec. Namreč, tudi varilci rabijo prostor, da se lahko umaknejo, če gre kaj narobe. In kaj gre lahko narobe?. Ko prah zagori, začne v loncu brbotati in špricati ven (tekoče železo!). To je še normalno. Če jim pa spusti var – litina steče iz kalupa, to ni več normalno. In če se pod takim varom najde še voda, je to daleč od normalno. Vode se v trenutku upari in lahko pride celo do manjše eksplozije.
In tudi po koncu varjenja bodite pazljivi, saj bodo okoli ležali različni kosi hladnega in nedolžnega izgleda, ki pa bodo še vedno zelo vroči.
Bom pa se tudi pozanimal, koliko stane en termitski var.
Zadnjič spremenil Marlo, dne 28.04.2009, 10:57, skupaj popravljeno 1 krat.
Re: Neprekinjeno zavarjeni tir (NZT)
3/4
Kako se sprošča NZT – zaključno varjenje pri srednji temperaturi.
Iz 90 metrskih tirnic se naredijo odseki dolgi 360 m. Potem, ko je tir zreguliran ter smerno in višinsko stabiliziran, se pristopi k sproščanju tira (varjenju ob srednji temperaturi: + 22,5 °C ± 3 °C). Tirnica se odvije (oz. osvobodi pritrditve na prag) in dvigne na valjčke. Potem se gre od fiksnega konca proti sprostilnemu varu (zaključnemu varu), ter se po tirnici tolče z lesenimi ali plastičnimi 'macolami', da se tirnica strese in premakne. Za njimi se tirnica spusti nazaj na prage in pritrdi. Na sprostilnem varu se tirnica odreže na pravo dolžino in zavari skupaj.
Ujeti pravo temperaturo je kar , še posebno, če je treba zaporo proge napovedati 2 meseca v naprej. Če nam 'zmanjka' nekaj stopinj, si lahko pomagamo s tenzorji – hidravlična naprava, ki potegne (raztegne, nategne) tirnico na pravo dolžino.
Kako se sprošča NZT – zaključno varjenje pri srednji temperaturi.
Iz 90 metrskih tirnic se naredijo odseki dolgi 360 m. Potem, ko je tir zreguliran ter smerno in višinsko stabiliziran, se pristopi k sproščanju tira (varjenju ob srednji temperaturi: + 22,5 °C ± 3 °C). Tirnica se odvije (oz. osvobodi pritrditve na prag) in dvigne na valjčke. Potem se gre od fiksnega konca proti sprostilnemu varu (zaključnemu varu), ter se po tirnici tolče z lesenimi ali plastičnimi 'macolami', da se tirnica strese in premakne. Za njimi se tirnica spusti nazaj na prage in pritrdi. Na sprostilnem varu se tirnica odreže na pravo dolžino in zavari skupaj.
Ujeti pravo temperaturo je kar , še posebno, če je treba zaporo proge napovedati 2 meseca v naprej. Če nam 'zmanjka' nekaj stopinj, si lahko pomagamo s tenzorji – hidravlična naprava, ki potegne (raztegne, nategne) tirnico na pravo dolžino.
Zadnjič spremenil Marlo, dne 28.04.2009, 10:57, skupaj popravljeno 1 krat.
Re: Neprekinjeno zavarjeni tir (NZT)
4/4
Zlomi tirnic.
Gre za zlome tirnic, ki jih lahko pripišemo nizkim temperaturam, vendar so običajno prisotne še kakšne druge napake ali poškodbe v materialu. Zato se sedaj vsako leto s posebnim vozom ultrazvočno pregledujejo tirnice in iščejo skrite napake.
Z malo sreče (običajno vlaki prvi 'naletijo' na zlom) je lom vertikalen in konca tirnice se enostavno odpreta. Lahko pa se zgodi, da odleti kos glave tirnice. V vsakem primeru je tir nevozen in priti morajo SVPjevci. Ker so kronično podhranjeni z drezinami in običajno tudi kakšne lokomotive (premikalke) ni pri roki, je potrebno kdaj gaziti tudi skozi sneg do j..c. Najbolj enostavna rešitev, da bi se zlom enostavno zavaril skupaj, običajno ne gre (prevelik razmak, grd zlom, ostale napake v materialu,...). Tako je prvi ukrep za zagotovitev prevoznosti tira (ob počasni vožnji), da se tirnica na mestu zloma podpre in s spojkami poveže skupaj. Naslednji korak je, da se na mesto zloma pripelje kos tirnice. (Zato so tudi ob progi razporejeni kosi tirnic, ki so pozimi označeni s palicami, da se jih v snegu lažje najde.) Del zlomljene tirnice se izreže in vgradi (zavari) se nadomestni kos. S tem je seveda ravnotežje v NZTju porušeno – tirnica je sedaj predolga in spomladi je potrebno izvesti sproščanje tira.
Skoraj idealni zlom. Prvi ukrep za zagotovitev prevoznosti. Fotografija ni moja, temveč od nadzornika proge.
Izbočenje tira.
Do izbočenja tira pride pri visokih temperaturah, ko se tirnice raztezajo in se v njih pojavijo tlačne napetosti. Običajno pride do izbočenja na mestu, kjer pragi niso dobro zasidrani v tirno gredo (blato pod pragi, premalo tolčenca na čelih (konceh) pragov, razrahljana tirna greda po strojni regulaciji,...) in/ali kjer zaviranja vlakov povzročajo dodatne tlačne napetosti v tirnici.
Način sanacije je odvisen od velikosti izbočenja, mesta izbočenja, prometne situacije,... Če je možno, se počaka na noč in nižje temperature. Tiru se 'pomaga' nazaj na mesto in pragi se zopet stabilizirajo v gramozni gredi. Če to ni možno, je potrebno rezati tirnice, vračati tir na mesto,... in jeseni izvesti sproščanje tira.
Še enkrat bi opozoril, da je vse to napisano zelo poenostavljeno in da pride zraven še cel kup stvari.
Zlomi tirnic.
Gre za zlome tirnic, ki jih lahko pripišemo nizkim temperaturam, vendar so običajno prisotne še kakšne druge napake ali poškodbe v materialu. Zato se sedaj vsako leto s posebnim vozom ultrazvočno pregledujejo tirnice in iščejo skrite napake.
Z malo sreče (običajno vlaki prvi 'naletijo' na zlom) je lom vertikalen in konca tirnice se enostavno odpreta. Lahko pa se zgodi, da odleti kos glave tirnice. V vsakem primeru je tir nevozen in priti morajo SVPjevci. Ker so kronično podhranjeni z drezinami in običajno tudi kakšne lokomotive (premikalke) ni pri roki, je potrebno kdaj gaziti tudi skozi sneg do j..c. Najbolj enostavna rešitev, da bi se zlom enostavno zavaril skupaj, običajno ne gre (prevelik razmak, grd zlom, ostale napake v materialu,...). Tako je prvi ukrep za zagotovitev prevoznosti tira (ob počasni vožnji), da se tirnica na mestu zloma podpre in s spojkami poveže skupaj. Naslednji korak je, da se na mesto zloma pripelje kos tirnice. (Zato so tudi ob progi razporejeni kosi tirnic, ki so pozimi označeni s palicami, da se jih v snegu lažje najde.) Del zlomljene tirnice se izreže in vgradi (zavari) se nadomestni kos. S tem je seveda ravnotežje v NZTju porušeno – tirnica je sedaj predolga in spomladi je potrebno izvesti sproščanje tira.
Skoraj idealni zlom. Prvi ukrep za zagotovitev prevoznosti. Fotografija ni moja, temveč od nadzornika proge.
Izbočenje tira.
Do izbočenja tira pride pri visokih temperaturah, ko se tirnice raztezajo in se v njih pojavijo tlačne napetosti. Običajno pride do izbočenja na mestu, kjer pragi niso dobro zasidrani v tirno gredo (blato pod pragi, premalo tolčenca na čelih (konceh) pragov, razrahljana tirna greda po strojni regulaciji,...) in/ali kjer zaviranja vlakov povzročajo dodatne tlačne napetosti v tirnici.
Način sanacije je odvisen od velikosti izbočenja, mesta izbočenja, prometne situacije,... Če je možno, se počaka na noč in nižje temperature. Tiru se 'pomaga' nazaj na mesto in pragi se zopet stabilizirajo v gramozni gredi. Če to ni možno, je potrebno rezati tirnice, vračati tir na mesto,... in jeseni izvesti sproščanje tira.
Še enkrat bi opozoril, da je vse to napisano zelo poenostavljeno in da pride zraven še cel kup stvari.
- zbowe
- Strojevodja I
- Prispevkov: 1189
- Pridružen: 19.09.2007, 16:14
- Kraj: Na sončni strani Krasa
- Kontakt:
Re: Neprekinjeno zavarjeni tir (NZT)
Super
Je čut cuh na kaluneh, fanti bu dež!
Maaaamaaaaaaaaaaa. Tudi meni pingo!
Prvo krašouc, pole primorc, pole slovenc. Tljan smo na karti.
Maaaamaaaaaaaaaaa. Tudi meni pingo!
Prvo krašouc, pole primorc, pole slovenc. Tljan smo na karti.
Re: Neprekinjeno zavarjeni tir (NZT)
Marlo , zelo lep in poučen prikaz.
Zakaj dekleta povesijo oči, ko jim rečeš: "Ljubim te"?
Da bi videle, če je res !
( Regis Houser )
Da bi videle, če je res !
( Regis Houser )
Re: Neprekinjeno zavarjeni tir (NZT)
Bravo, to sem čakal...
Na ljubiteljski ravni je to več kot odlično razloženo.
Marlo, imaš mogoče tudi kakšno sliko sproščanja tirnic?
Hvala!
Na ljubiteljski ravni je to več kot odlično razloženo.
Marlo, imaš mogoče tudi kakšno sliko sproščanja tirnic?
Hvala!
Re: Neprekinjeno zavarjeni tir (NZT)
Tile tiri pa niso zvarjeni, ampak skoraj odrezani. Tudi to se naredi.
http://www.cd.cz/static/old/NEW/TCD2009/9_13kole.htm
http://www.cd.cz/static/old/NEW/TCD2009/9_13kole.htm
Re: Neprekinjeno zavarjeni tir (NZT)
Bravo,enostavno in razumljivo povedano.Meni osebno je bila zanimiva naprava,s katero merijo temperaturo tirnic.Na srbskem forumu je tudi kratek film,kako to delajo v Ameriki in sem bil nemalo presenečen,ko sem ugotovil,da to počnejo popolnoma enako kot naši SVP-ejevci,celo več,naši imajo pripravo za obrezovanje vara,medtem ko tam to delajo ročno.
Re: Neprekinjeno zavarjeni tir (NZT)
Podobno a ne tako ekstremno je bilo tudi pri nas:Florjan napisal/-a:Tile tiri pa niso zvarjeni, ampak skoraj odrezani. Tudi to se naredi.
http://www.cd.cz/static/old/NEW/TCD2009/9_13kole.htm
http://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?f=15&t=4083
Re: Neprekinjeno zavarjeni tir (NZT)
200 - 225 €Marlo napisal/-a:2/4
Bom pa se tudi pozanimal, koliko stane en termitski var.
+
Re: Neprekinjeno zavarjeni tir (NZT)
Odličen prikaz, Marlo.
Z velikim zanimanjem sem pogledal, saj sem vedno to opazoval le od daleč čeprav me je zelo zanimalo.
Dosmrtni šlosar. press
Z velikim zanimanjem sem pogledal, saj sem vedno to opazoval le od daleč čeprav me je zelo zanimalo.
Dosmrtni šlosar. press
LP, Dolfe
Pa zakwa glih jst?!!
Pa zakwa glih jst?!!
Re: Neprekinjeno zavarjeni tir (NZT)
Vse pohvale Marlo! Z velikim zanimanjem sem si prebral tale "kratek članek" Se priporočam za še kaj podobnega!
Goran
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 317
- Pridružen: 17.08.2006, 13:47
Re: Neprekinjeno zavarjeni tir (NZT)
Izredno zanimiva tema. Odličen prikaz.
lp
Mtja
lp
Mtja