Lom tirnice

Splošna debata okoli železnice oziroma kar ne paše pod ostale kategorije.
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8900
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Lom tirnice

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 14.01.2019, 9:43

Anzee, pozdravljen,

še forum bo imel kolateralni dobitek, saj boš moral napisati še prispevek o potovanju v Trst :wink: :lol:

pozdrav
Darko
holding
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1799
Pridružen: 30.12.2006, 13:03

Re: Lom tirnice

OdgovorNapisal/-a holding » 19.01.2019, 22:56

trackpan napisal/-a:Pozdravljeni pozitivno misleči :D

Naj mi kdo pojasni kakšna bi bila "možna" škoda, če bi SŽ ne bile obveščene o počeni tirnici.....

LP Igor

...po lomu tirnice statično gledano nastaneta iz dvostransko vpetega nosilca (tirnice) dva enostransko vpeta nosilca in še določen presledek vmes in temu ustreze sile (sunki)....
...to se lepo vidi tukaj https://www.youtube.com/watch?v=CMJhIydN1ZA.....kjer že pri majhni hitrosti vse skupaj močno niha....pri večjih hitrostih (in posledično bistveno večjih silah) pa pride do večjih deformacij tirnice itd.... :shock: ..v skrajnem primeru in brez sanacije lahko tudi do iztirjenja....

...zato je praksa na SŽ, da takoj, ko se ugotovi zlom, se tir (oz proga) zapre in se v izogib večjih deformacij ambulantno sanira (namesi spojka), ki poveže tirnico spet v dvostransko vpet nosilec - sicer z "luftom vmes" - in s tem preprečuje gibanje (in deformiranje) gor-dol in levo-desno...do popolne sanacije pa se čez mesto zloma vpelje počasna vožnja (20, 30, 50 km/h), odvisno od posameznega primera...

....tam, kjer tirnice niso varjene v neskončni trak, pa so stiki tirnic na dvojnih pragih (niso enostransko vpete) in so spete z spojkami, ki preprečujejo nihanja in deformacije...
smok1
Kurjač
Kurjač
Prispevkov: 47
Pridružen: 21.12.2017, 15:56

Re: Lom tirnice

OdgovorNapisal/-a smok1 » 20.01.2019, 0:01

Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8900
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Lom tirnice

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 22.01.2019, 2:08

Pozdravljeni,

zakaj se po začasnem popravilu hitro pristopi k ponovnem varjenju tirnice?

Zato, ker je tako prav in tudi predpisano. Sanacija je samo začasna in še to z omejitvijo hitrosti.
Nihče tudi noče prevzeti odgovornosti za možno iztirjenje.
Pri sistemih z spojkami prihaja do lomov delčka tirnice okoli izvrtine, zato se tem tipu spojev tirnic izogibajo, posebej pri visokih osnih pritiskih in večjih hitrostih. Lom delčka tirnice lahko povzroči iztirjenje.

Slika
poskenirano iz knjige: Rail Quality and Maintenance for Modern Railway Operation, International Conference on Rail Quality and Maintenance for Modern Railway Operation, Delft 1992


Stanje pri počeni tirnici, ko še ni sanirana:
Ko se z navozom kolesne dvojice povesi en del tirnice, drugi del pa ne, bandaža udari ob rob tirnice in poškodujeta se in tir in bandaža kolesne dvojice.
Stanje po začasni sanaciji s spojko ni tako velika razlika med odlomljenima deloma tirnice, vendar tudi prihaja do udarcev ob rob zlomljene tirnice.
Zato mora biti hitrost znižana, da ni hujših posledic.

Na žalost nimam slovenskih tekstov, mislim, da so dovolj že skice.

Slika

Slika

Poskenirano iz knjige: Mr. Mugdim Hadžiahmetovič: Gornji stroj željezničkih pruga, Sarajevo, 1997

pozdrav
Darko
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4212
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: Lom tirnice

OdgovorNapisal/-a Ljubitelj » 22.01.2019, 6:18

Pri sistemih z spojkami prihaja do lomov delčka tirnice okoli izvrtine, zato se tem tipu spojev tirnic izogibajo, posebej pri visokih osnih pritiskih in večjih hitrostih. Lom delčka tirnice lahko povzroči iztirjenje.


In vendar so sistemi s spojkami (Bolted Rail Joint) še vedno v splošni uporabi v ZDA. No počasi jih zamenjujejo zavarjene tirnice. Če piše v Hađiahmetoviću da se pri nas "lebdeči sastav" ne sme uporabljat, poznajo preko Atlantika le tega. So pa toliko pametni, da si stiki na levi in desni tirnici sledijo v razmikih. Čeo desno pri nas vlak enakomerno ropota preko spojev in se čuti kmot udarce, se preko Atlantika čuti nekakšno izmenično zibanje levo/desno, venda bolj prijetno kot na naših "boljših" podprtih stikih. In če piše Hađiahmetović da se lahko "lebdeči sastav" upo v preteklosti škodilo, če birablja le za nizke osne pritiske, se na oni strani luže uporablja za 25-35 ton/os. Ne bi škodilo, če bi v preteklosti ljudje potovali po svetu in pobrali boljše rešitve. Verjetno ta ameriški načrt stikanja tirnic ni bil patentiran....
Uporabniški avatar
železocestnik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 8900
Pridružen: 30.12.2007, 22:01
Kraj: Ljubljana

Re: Lom tirnice

OdgovorNapisal/-a železocestnik » 22.01.2019, 22:13

Ljubitelj,

ja, so že v času komunizma/socializma zbirali gradivo po svetu...

Gornji stroj železnica (avtorja Vladimir Stehlik, Dragan Petrović) je izšel leta 1951. Slika
V bistvu a je nastal na osnovi Pravilnika o gornjem stroju, ki ga je izdalo Ministrstvo saobraćaja leta 1940. Torej še kapitalistična zadeva.
Seveda je bilo v komunizmu/socializmu vsaj malo predelati ta pravilnik iz leta 1940.

Kljub temu pa so v knjigi predstavljeni tudi spoji tračnic po svetu.

En primer je tudi ta, ki ga omenjaš v ZDA, izmenično stikanje tirnic.

Slika

Slika


Vsak sistem spajanja tirnic ima svoje prednosti in težave.

Eden največjih težav spojev tirnic s spojkami je CB (Condition monitoring - nadzor stanja spoja). Kot sem rekel, lahko pride do razpok in zlomov, spojni elementi se lahko odvijejo itd.
Nadzor tega je kar zahtevna zadeva, zato je bilo že toliko iztirjenj.

Ravno s tega področja nadzora stanja spoja dodajam doktorsko disertacijo iz Anglije, kjer so se dogajale največje nesreče zaradi iztirjenj.

MMG, disertacija je na nivoju, takšne ne spravijo skupaj študenti v SLO. Marsikateri inženir (verjetno kar večina) sploh ne pozna sistemov proti odvitju iz uvoda disertacije. Sicer pa itak poznaš dosege študentov v zadnjem času, saj si v službi na faksu. Vsaka čast izjemam...

Disertacija: Condition Monitoring of Bolted Joints, Stephen Joseph Temitope, Department of Mechanical Engineering, The University of Sheffield, June 2015

http://etheses.whiterose.ac.uk/10425/1/ ... net%29.pdf

Še en primer raziskave nesreče iz Kanade:
http://www.bst-tsb.gc.ca/eng/rapports-r ... 5h0005.asp

pozdrav
Darko

Vrni se na

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 4 gostov