Sem malo pregledal magisterij Klemena Ponikvarja, in na strani 40 opazil ponovavljajočo napačno trditev (vsaj ne splošno veljavno, podobna v članku B. Ceneta), da prihaja prihaja pri polni obremenitvi pri kritični hitrosti serije 541 do pregrevanja motorjev. BC celo trdi, da se sme z Vkr ob polni moči voziti le kratek čas (koliko?).
Kritična hitrost je že dolga deseteletja, ko še ni bilo elektro lokomotiv, definirana kot razmerje med maksimalno močjo in adhezijsko vlečno silo pri kritični hitrosti, enačbe (4.3-4.5) istotam in nima s pregrevanjem motorjev nobene zveze, razen če so projektanti elektro lokomotiv taki telebani, da je hlajenje motorjev "močna" funkcija hitrosti, kar pa verjetno ni res, saj njihovo hlajenje mnogo verjetno ni povezano z obrati motorjev.
Torej vsi kopirajo neko poved, o smiselnosti katere ni zaslediti nobene utemeljitve, poleg tega pa zanikajo osnovni tehnični podatek za elektro lokomotivo 541, da je trajna moč pri DC režimu 6,00 MW. Razen če "trajna" moč ni trajna?
Toliko o magisterski nalogi, drugače izgleda kar primerna, vsaj za današnji nivo Univerz v RS.
Kretničeva želja je uslišana v ZS, za javnost pa samo to, da bibliografija obsega enih 157 enot v COBISS, ne vštete dipl., mag. in dr. naloge. Mogoče ni dosti, je pa dovolj za naziv znanstvenega svetnika (znanstveni naziv v nivoju rednega profesorja) na Univerzi v Ljubljani.
LPL
PS.: Drugače je pa Klemnova naloga kot rečeno čisto v redu, če bi bil pa jaz mentor pa recimo ne bi dovolil objave slike 5-3 (stran 55) v prikazanem načinu, ampak bi zahteval prikaz v odvisnosti od razdalje, saj je to to kar nas na sliki zanima, pa smo spet pri citiranju/povzemanju virov, tokrat B. Dremelj, Energetsko varčna vožnja, SŽ 2007.
Zoran Bostič ( Železničar -poznan na bivši vleki vlakov Ljubljana)
Izboljšanje metodologije vzdrževanja motornih vozil za posebne namene na Slovenskih železnicah