Uvedba integriranega javnega potniškega prometa v Sloveniji
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 1947
- Pridružen: 20.09.2006, 15:24
- Kraj: Primorska
Re: Uvedba integriranega javnega potniškega prometa v Sloven
Starci in strici, ki so nam vladali zadnjih 50 let, in nas naučili, da je avto edina zveličavna oblika prevoza se počasi starajo. Dolgo ne bodo več vozili, radi pa bi še kam šli. Mogoče se pa le bo kaj vlagalo tudi z javni promet...
preglednik
Re: Uvedba integriranega javnega potniškega prometa v Sloven
Preglednik, RES SMEŠNA!
Re: Uvedba integriranega javnega potniškega prometa v Sloven
Rajši definiraj "težki vlaki" potem pa lahko govoriš da v sosednjih deželah vozijo 160 km/hLjubitelj napisal/-a:
PS.: Da ne bo pomote, govorim o progovnih hitrostih za težke vlake, vendar ti isti vlaki na enakem progovnem materialu v sosednjih deželah brzijo vsaj 160 km/h.
Odvisno kero progo gledaš Rhb max okoli 120 pa še to v okolici Chur-a ko je ravno, Zürich-Bern-Geneva-Brig je hitrost preko 120 km/h, drugače čez Lötschberg in pa gotthard pa gre počasneje ja saj je proga v povprečju vedno dosega 26 promilov in to še dlje kot na koprski.trance0 napisal/-a:Kako hitro pa vozijo vlaki v Švici, ki ima verjetno še manj ugoden teren za gradnjo kakršnih koli prometnih poti?
Re: Uvedba integriranega javnega potniškega prometa v Sloven
Ko sem prvič prišel v službo, je Tito še suvereno visel na cveku nad šefovo mizo. In so mi razlagali:sikos napisal/-a:Haha, elektrifikacija in remont celotne proge Ljubljana-Novo mesto in hkrati gradnja drugega tira na tej relaciji...
...to se bo zgodilo ko bom imel že vnuke
drugi tir Lb - Jesenice - bagri so že zalaufani
elektrifikacija Nm - Lb, Trebnje - Sevnica - so drati že pripravljeni
drugi tir Grosuplje - Lb - takoj ko bo Lb - Js končan
In kaj je od tega sedaj?
Edino cvek od Titove slike
Re: Uvedba integriranega javnega potniškega prometa v Sloven
Čez 30 let okoli leta 2042 bodo pa govorili: obnovitev proge in znova vzpostavitev prometa na progi Lj-Nm(proga razpadla, ni blo dnara za obnovo, ukinitev nekje leta 2030) , ponovna vzpostavitev povezave z Madžarsko preko Hodoša(proga razpadla pred remontom ), obnovitev prometa na stari koperski progi, ki so jo morali leta 2025 zaradi nevarnosti več odsekov kot posledica pomanjkljivega vzdrževanja, zapreti. Itd., itd.
Ne, saj se hecam. Če me dajo zdaj kriogensko zamrznit za 30 let in me odmrznejo leta 2042, bom takrat po radiu in TV še kar poslušal: 2. tir Divača-Kp v sklepni fazi priprav na sprejem lokacijskega načrta, elektrifikacija Pragersko-Hodoš bo kmalu v teku,...
Ne, saj se hecam. Če me dajo zdaj kriogensko zamrznit za 30 let in me odmrznejo leta 2042, bom takrat po radiu in TV še kar poslušal: 2. tir Divača-Kp v sklepni fazi priprav na sprejem lokacijskega načrta, elektrifikacija Pragersko-Hodoš bo kmalu v teku,...
Re: Uvedba integriranega javnega potniškega prometa v Sloven
Pa še: končanje obnove (izpred 35 let) Kočevske proge in ponovna vzpostavitev prometa ...trance0 napisal/-a:Čez 30 let okoli leta 2042 bodo pa govorili: ....
LP, Metod
Re: Uvedba integriranega javnega potniškega prometa v Sloven
No, da ne bomo le kritizirali, tule je najnovejši članek na to temo: http://www.zurnal24.si/kmalu-cenejsi-ja ... nek-171877.
Očitno je projekt še vedno trdno začrtan... Me prav zanima, če bodo septembra 2013 res zaživeli pilotni projekti, eden prvih naj bi bil tudi del zasavske proge Zagorje-Ljubljana. Živeli pa videli.
Tule pa je leto dni starejši članek: http://eko.dnevnik.si/sl/Promet/2030/In ... 013?page=1
V članku iz zadnjega linka se mi zdi predvsem zanimiv sledeči del:
P.S.: Tule sem našel še nekaj zanimivih povezav:
1. http://www.arhiv.mop.gov.si/fileadmin/m ... rometa.pdf
Opisano kako je bil postopno urejen promet v mestu Gradec in integriran z JP v celotni zvezni deželi. Posebej zanimiv odstavek(na strani 38) se mi zdi o financiranju in opomba spodaj, ker bi to bilo prav tako pomembno tudi v našem slovenskem primeru(konkuriranje avtobusa železnici in obratno!):
Tule je sicer eno leto star članek, vendar pa se mi zdi zanimiv, ker so v njem med drugim prikazani grafi o gibanju uporabnikov JPP v Sloveniji in primerjalno z nekaterimi tujimi državami.
3. http://www.jpp.si/
Tule so pa verjetno zametki bodočega portala IJPP, trenutno še stvar ne deluje niti za avtobuse kljub drugačnemu obvestilu na začetni strani portala.
4. http://www.rtvslo.si/slovenija/enotna-v ... met/254008
Tule pa se mi zdi predvsem zelo zanimivo spodnje mnenje direktorja LPP:
Seveda takoj sledi antiteza glavnega bučmana s SŽ:
5. http://www.rec-lj.si/projekti/SEE%20MMS ... ovenia.pdf
In končno še 'direkt v žilo', konkretna reklama s kratkim opisom pilotnih projektov, ki naj bi štartali jeseni prihodnje leto.
Očitno je projekt še vedno trdno začrtan... Me prav zanima, če bodo septembra 2013 res zaživeli pilotni projekti, eden prvih naj bi bil tudi del zasavske proge Zagorje-Ljubljana. Živeli pa videli.
Tule pa je leto dni starejši članek: http://eko.dnevnik.si/sl/Promet/2030/In ... 013?page=1
V članku iz zadnjega linka se mi zdi predvsem zanimiv sledeči del:
Sam sicer močno dvomim, da bodo vsaj v okviru železniškega prometa kaj dosti povečali frekvence vlakov ali pa celo uvedli kakšen dodaten vlak v poznih večernih ali nočnih urah, ki bi bil sicer nujen za tiste migrante, ki se jim/(nam) popoldanska izmena zaključi po 22h oz. celo po 23h. Tudi v okviru LPP bi morali uvesti kakšne nočne linije ali pa tudi omogočiti 'bus on call service'(magari za manjše doplačilo, na avstrijskem Štajerskem, recimo, stane naročilo busa na klic 70 centov doplačila glede na redno tarifo enotne vozovnice), kjer bi migranti, ki imamo službe na tistih koncih Ljubljane, ki so za vikende in praznike odrezani od centra(recimo Brnčičeva ulica v OIC Črnuče), Beričevo itd., vsaj po pravočasnem predhodnem naročilu busa/kombija imeli omogočen javni prevoz v okviru abonentske enotne vozovnica za IJPP. Se mi pa na vsak način zdi zelo pomembno odzvati se pravočasno na povečano povpraševanje vsaj z razširjanjem voznega parka, da ne bo neznosne gužve na posameznih najbolj obremenjenih linijah, kot je že zdaj pogosto problem, izgovor pa: črtane investicije v vozni park zaradi varčevanja...Glavni cilj projekta je povezati železniški in avtobusni - tako medkrajevni kot mestni - promet v usklajen sistem, ki bo čim več potnikom omogočal prevoz, konkurenčen danes prevladujočemu, a za okolje bolj obremenjujočemu prevozu z avtomobili.
Da bi se to zgodilo, bo potrebno v pogovoru z izvajalci prevozov in ob upoštevanju potreb potnikov poskrbeti za ustrezno frekvenco in hitrost javnih prevozov, njihovo medsebojno usklajenost in seveda tudi ne previsoke cene.
P.S.: Tule sem našel še nekaj zanimivih povezav:
1. http://www.arhiv.mop.gov.si/fileadmin/m ... rometa.pdf
Opisano kako je bil postopno urejen promet v mestu Gradec in integriran z JP v celotni zvezni deželi. Posebej zanimiv odstavek(na strani 38) se mi zdi o financiranju in opomba spodaj, ker bi to bilo prav tako pomembno tudi v našem slovenskem primeru(konkuriranje avtobusa železnici in obratno!):
Tudi pri nas bi verjetno kazalo kakšne avtobusne linije ukiniti na račun komplementiranja z železniškimi in verjetno tudi obratno. Ali pa jih optimizirati/medsebojno uskladiti, da se čim manj časa izgublja s prestopanjem in prepustiti izbiro potnikom, kot je primer iz članka v naslednji točki:Šele 16 let kasneje, v letu 1994 je prišlo do praktične uvedbe enotne tarife na širšem območju Gradca
(Großraum Graz), leta 1997 je bila enotna vozovnica razširjena na celotno ozemlje dežele Štajerske. Da je
do te integracije ponudbe sploh lahko prišlo, je bil vpeljan sistem „zagotovljenih prihodkov“ (v originalu
„Einnahmegarantie“). Po tem principu so prevozniki, ko so prepustili prodajo vozovnic novi organizaciji,
imeli zagotovljene prihodke samo na podlagi opravljene storitve, neodvisno od števila prepeljanih potnikov.
Tak sistem je bil v veljavi do 1999, ko je novi zvezni zakon o JPP (ÖPNRV-G 1999) (Bundesgesetz, 2007)
spremenil sistem financiranja JPP. Prihodki operaterjev morajo biti po tem zakonu odvisni od rezultatov
gospodarjenja oziroma prepeljanih potnikov. Torej tudi prevozniki nosijo tveganje za prihodke.
11 V praksi to pomeni ukinjanje nekaterih avtobusnih linij, kjer je zagotovljena ponudba železniškega prevoza in
obratno, kadar železniški promet ni ekonomičen (pogosto ob sobotah in nedeljah »vskočijo« avtobusi) ali časovno
konkurenčen, se dopušča vzporedno izvajanje hitrih avtobusnih linij ipd.
2. http://www.delo.si/novice/slovenija/eno ... cilja.htmlZa potnike bolj prijazno
Za vožnjo od Slovenskih Konjic do Maribora ima potnik najmanj dve možnosti: direktno z avtobusom ali pa z avtobusom do Poljčan in nato z vlakom do Maribora. Direktna vožnja z avtobusom traja danes po voznem redu od 49 do 54 minut in stane 4,70 evra. Avtobus od Slovenskih Konjic do Poljčan vozi 35 minut, za vozovnico pa je treba odšteti 2,70 evra. Železniška vozovnica do Maribora stane 3,25 evra, vožnja pa traja 30 do 40 minut. Vožnja s prestopanjem je torej dražja in daljša, če seveda v središču Maribora ni prometne gneče. Ideja enotne vozovnice je, da potnik kupi vozovnico za vožnjo iz Slovenskih Konjic do Maribora, pelje pa se tako, kot mu v danem trenutku glede na vozni red ustreza. Prvi pogoj je urejen informacijski portal in enoten vozni red.
Tule je sicer eno leto star članek, vendar pa se mi zdi zanimiv, ker so v njem med drugim prikazani grafi o gibanju uporabnikov JPP v Sloveniji in primerjalno z nekaterimi tujimi državami.
3. http://www.jpp.si/
Tule so pa verjetno zametki bodočega portala IJPP, trenutno še stvar ne deluje niti za avtobuse kljub drugačnemu obvestilu na začetni strani portala.
4. http://www.rtvslo.si/slovenija/enotna-v ... met/254008
Tule pa se mi zdi predvsem zelo zanimivo spodnje mnenje direktorja LPP:
Ne bi se mogel bolj strinjati! Če ga že ne morejo bistveno izboljšati, naj ga vsaj bistveno POCENIJO!"Cene prevoznih izkazov je potrebno znižat. Vsaj na medkrajevnih linijah in na železnici so cene dans glede na konkurenčnost teh avtomobilov previsoke," je prepričan direktor Ljubljanskega potniškega prometa Peter Horvat.
Seveda takoj sledi antiteza glavnega bučmana s SŽ:
Finta conskega sistema in celotnega projekta IJPP naj bi bilo povečanje uporabnikov javnega prometa pri nas. To pa se lahko doseže le z ustreznim nagrajevanjem rednih uporabnikov JPP, seveda tudi s ponudbo ugodnih abonentskih vozovnic. Relacijski sistem vozovnic SŽ je zastarel in daljinska ter količinska degresija sta v njem popačeni.Dolgega čakanja na prestope ne bo več
Prav tako se bodo uskladili in poenotili vozni redi, tako da bo čakanje na prestop na drug javni prevoz kratkotrajno. Uvedbo enotne vozovnice podpirajo tudi prevozniki. "Za to enotno vozovnico cenovno ne pričakujem, da bo bistveno drugačna, kot je danes cena železniških prevozov. Bo pa več možnosti in verjetno tudi hitrejši prevoz," zatrjuje Boštjan Kranjc, direktor za potniški promet na Slovenskih železnicah.
5. http://www.rec-lj.si/projekti/SEE%20MMS ... ovenia.pdf
In končno še 'direkt v žilo', konkretna reklama s kratkim opisom pilotnih projektov, ki naj bi štartali jeseni prihodnje leto.
Zadnjič spremenil trance0, dne 12.11.2012, 12:59, skupaj popravljeno 1 krat.
Re: Uvedba integriranega javnega potniškega prometa v Sloven
Skozi Lotscberg gre zadnja leta po izgradnji novega predora hitro, zelo hitro.Re 4/4 napisal/-a:Rajši definiraj "težki vlaki" potem pa lahko govoriš da v sosednjih deželah vozijo 160 km/hLjubitelj napisal/-a:
PS.: Da ne bo pomote, govorim o progovnih hitrostih za težke vlake, vendar ti isti vlaki na enakem progovnem materialu v sosednjih deželah brzijo vsaj 160 km/h.
Odvisno kero progo gledaš Rhb max okoli 120 pa še to v okolici Chur-a ko je ravno, Zürich-Bern-Geneva-Brig je hitrost preko 120 km/h, drugače čez Lötschberg in pa gotthard pa gre počasneje ja saj je proga v povprečju vedno dosega 26 promilov in to še dlje kot na koprski.trance0 napisal/-a:Kako hitro pa vozijo vlaki v Švici, ki ima verjetno še manj ugoden teren za gradnjo kakršnih koli prometnih poti?
Re: Uvedba integriranega javnega potniškega prometa v Sloven
Jah velja za IC in pa pendolinota; regio, lokalci, avtovlak in pa tovorni pa še vedno čez stari lötschberg pass. Je pa vožnja čez prelaz 41 minut počasnejšatrocken napisal/-a:
Skozi Lotscberg gre zadnja leta po izgradnji novega predora hitro, zelo hitro.
Re: Uvedba integriranega javnega potniškega prometa v Sloven
Kako hitro pa v povprečju vozijo vlaki po avstrijski Koroški in Štajerski? Kakšna je razlika v hitrosti recimo med railjetom in lokalnimi potniškimi vlaki? Sem malo gledal po internetu in se mi avstrijski potniški vlaki ne zdijo bistveno hitrejši od slovenskih polžkov.
Re: Uvedba integriranega javnega potniškega prometa v Sloven
Od potniških vlakov bistveno višjih potovalnih hitrosti ni za pričakovat, se namreč mnogo ustavljajo. Pravzaprav se s potniškim v Avstriji še nisem peljal, razen z GKB, ki je na nivoju boljše dolenjke (stara varianta, tudi po novi trasi KAB ni videti kaj hitrejši, saj sem videl lokomotive z Vmax=100 km/h).trance0:
Kako hitro pa v povprečju vozijo vlaki po avstrijski Koroški in Štajerski? Kakšna je razlika v hitrosti recimo med railjetom in lokalnimi potniškimi vlaki? Sem malo gledal po internetu in se mi avstrijski potniški vlaki ne zdijo bistveno hitrejši od slovenskih polžkov.
Druga pesem pa so ostali vlaki. Na običajnih progah mnogokje vozijo z Vmax=160 km/h, Railjeti na progi Salzburg-Dunaj so pa oh in ah. Ko pride na novo progo nekje pred Linzom je takoj Vmax=200 (ali 220?)km/h. Tudi vzpon na Mallnitz ni nikjer počasnejši od 120 km/h. Sicer pa, vsedi se na vlak in boš videl kakšen "kvantni preskok" se izvrši v Špilju.
Moram sicer pohvaliti Štajerski inegrirani sistem, problem je pa nastopil, ker smo prečkali na Koroško. To je bilo enih komplikacij na Brucku!!!!
LP v upanju na uvedbo učinkovitega sistema tudi v Butalah
Ljubitelj
Re: Uvedba integriranega javnega potniškega prometa v Sloven
"Težki" vlaki so v bistvu vlaki brez nagibne tehnike, na tabelahprogovnih hitrosti so označeni kot "ostali vlaki", ki vozijo z najnižjimi dovoljenimi bočnimi pospeški. "Lahki vlaki" imajo dovoljene nekoliko večje bočne pospeške, nagibni pa še večje. Definicije "Težki" in Lahki" pišem v narekovaju, ker nimata zveze s težo, se je pa pojem nekoč pojavil že na forumu. Link do dovoljenih bočnih pospeškov:.Re 4/4:
Rajši definiraj "težki vlaki" potem pa lahko govoriš da v sosednjih deželah vozijo 160 km/h
Sedaj ti je menda jasno, da na premi ni računske razlike v Vmax za katerikoli kategorijo vlakov. Za razlike kot je med 533km in 540 km (140(160)/140/100) je nek drug razlog. Sem že spraševal forumaše pa ni bilo konkretnega odgovora, sam pa ga poznam določene namige iz pisanja časopisov v 90 letih prejšnega stoletja, pa me prepričujejo, da temu ni tako, odgovora zakaj pa je tako, pa ni in ni, kot da se nihče več ne spomni čemu je tako nizka omejitev na premi in sodobno obnovljeni progi.
LPL
Re: Uvedba integriranega javnega potniškega prometa v Sloven
Mnogokje morda že vozijo 160 km/h, povprečna hitrost intercity vlakov razen railjeta pa je verjetno krepko pod 160 km/h, verjetno prej bližje 100 km/h, kar pa tudi sploh ni slabo, še vedno občutno bolje kot slovensko povprečje.
Glede IJPP pri nas pa... upanje umre zadnje..
Glede IJPP pri nas pa... upanje umre zadnje..
Re: Uvedba integriranega javnega potniškega prometa v Sloven
tranc0, tudi v Nemčiji težko naletiš na IC, ki bi imel kaj več kot 100 km/h potovalno hitrost, še zlasti na zahodu, kjer so sami postanki.
LPL
LPL
Re: Uvedba integriranega javnega potniškega prometa v Sloven
Pri nas se predvsem bojim, da SŽ ne bodo (pravočasno) nabavile novih/dodatnih(tudi rabljene bi bile veliko bolje kot nič) garnitur, če/ko bo v praksi zaživel ta projekt enotne vozovnice in bi znalo posledično število potnikov precej narasti. Je bilo nedavno v planu nabaviti novih 20 električnih (in dizelskih?) garnitur in 30 novih vagonov pa je bila investicija skenslana zaradi pomanjkanja denarja/varčevanja... Upam, da bodo z novim načinom financiranja zagotovili več denarja za rolling stock in nadgradnjo/vzdrževanje infrastrukture kot do zdaj, ker sicer bo na nekaterih linijah kritična gužva.