Proizvodna cona Hoče-Slivnica(Magna)

Splošna debata okoli železnice oziroma kar ne paše pod ostale kategorije.
Odgovori
Uporabniški avatar
Solčavec
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 265
Pridružen: 07.04.2016, 8:16

Re: Proizvodna cona Hoče-Slivnica(Magna)

Odgovor Napisal/-a Solčavec »

Izboljšana slika načrta, zdaj se da lepo prebrati kaj je načrtovano v posameznih fazah.
Slika
Uporabniški avatar
Solčavec
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 265
Pridružen: 07.04.2016, 8:16

Re: Proizvodna cona Hoče-Slivnica(Magna)

Odgovor Napisal/-a Solčavec »

O Magni: ‘‘V pogovorih so odkriti in pripravljeni na sodelovanje"

1.4.2017

Aleš Cantarutti, državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo in eden ključnih pogajalcev pri privabljanju tujih investitorjev v Slovenijo, o tem, s kakšno hitrostjo Slovenija hiti naproti Magni.


Podravje je v pričakovanju Magne. Projekt zdaj zagotovo ni več le ideja. Je pogodba z Magno že podpisana in kakšna je vsebina?
"Dovolite mi kratko pojasnilo. Skladno z veljavno zakonodajo, Zakonom o spodbujanju tujih neposrednih investicij in Zakonom o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju v Občini Hoče - Slivnica, moramo z investitorjem podpisati dve pogodbi. Ena je povezana z dodelitvijo spodbude podjetju in jo podpišemo z vsakim tujim investitorjem, ki je deležen pomoči države v okviru teh spodbud, druga pa je posledica tega, da gre v primeru projekta za strateško investicijo na razvojnem območju."


Torej ni podpisana še nobena pogodba?
"Ker je vlada odločitev o spodbudi sprejela šele pred dobrim tednom, prva pogodba še ni podpisana. Prav tako z investitorjem še usklajujemo vsebino druge pogodbe, ki bo vsebovala vse, kar predpisuje zakon, torej pravice in obveznosti države in investitorja, zaveze glede obsega investicije in opredelitev posledic neizpolnitve."


Napovedanih je bilo približno 3000 delovnih mest, resda v več fazah. Zdaj se govori o 400 zaposlitvah v ličarski tovarni. Pojavljajo se dileme, da v Sloveniji ni dovolj ličarjev že za prvo fazo projekta in da bo Magna delavce iskala v državah na območju nekdanje Jugoslavije in na Madžarskem.
"Gremo po vrsti. V zvezi s projektom se govori marsikaj. Ključno pa je, kaj drži in kaj so govorice. Investitor bo v prvi fazi, ko bo v Hočah postavil lakirnico, zaposlil 404 delavce. Verjetno ste prve oglase za zaposlitve že opazili, saj so že bili objavljeni. Vendar po naših pričakovanjih ne bo ostalo le pri tem. Do konca leta pričakujemo potrditev druge faze, ki je bolj obsežna kot prva. Investitorji so Slovenijo - predvsem pa to lokacijo - izbrali tudi zaradi dobro usposobljene delovne sile in tradicionalnega znanja, ki ga v okolici ne primanjkuje. Za krepitev in ohranjanje tega znanja sodelujemo tudi z izobraževalnimi ustanovami. Prepričani smo, da je to eden od naših potencialov, ki jih moramo ohranjati."


Eno od vprašanj, ki vznemirja Štajerce je, ali bodo Slovenci, ki delajo v graški Magni Steyr, premeščeni v Hoče? In ali bodo imeli v Sloveniji nižje plače kot v Avstriji oziroma kakšne plače bodo imeli?
"Po naših informacijah so v Gradcu, kjer je, kot navajate, zaposlenih precej Slovencev, preverili, ali bi se odločili za delo v Hočah, če bi jim to ponudili. Večinski odgovor je bil, da ne. Seveda podjetje ne bo nikogar premestilo ali sililo, da se odloči tako ali drugače. Poleg tega so bile tudi naše zahteve, da so delavci zaposleni na novo, torej da davke in prispevke plačujejo v Sloveniji. Seveda bo nekaj tistih, ki so danes že zaposleni, zaradi vzpostavitve delovnega procesa nekaj časa delo opravljajo v Sloveniji, a vznemirjenje, ki ga omenjate, je odveč. Odločitev glede plač je seveda v rokah investitorja. Glede na to, za kakšno družbo gre in kaj so navedli v prijavi za državno spodbudo, bodo plače višje od povprečja v panogi."


Kaj pa so navedli v prijavi za državno spodbudo?
"Točno to, da bodo plače višje od povprečja v panogi."


V proizvodnji karoserij so neto plače okoli 900 evrov neto. A Magna zaposlitve veže na projekte, posle, ki jih pridobijo v avtomobilski industriji, zato je zaposlitvena fluktuacija pogosta. Verjetno bo tako tudi v Sloveniji. Bodo delavci zaposleni za določen ali nedoločen čas?
"Ko govorite o projektih in negotovosti, imate zelo prav. To je tudi eden od razlogov, da se investicija pripravlja v več fazah. Od naročil je namreč odvisno vse. Podjetje ima vsekakor dovolj naročil, da že zdaj nujno potrebuje obrat v Hočah, in če bi ga imeli, bi zagotovo dobili še nova. Zato je to pravzaprav začarani krog. Glede oblik zaposlitev pa država nobenemu investitorju ne zapoveduje, da mora skleniti pogodbe za določen ali nedoločen čas, pod pogojem, da zaposluje v okviru dogovorjenih števil delovnih mest. Magna ima v svojih drugih obratih le okoli deset odstotkov pogodbenih delavcev, saj veliko dajo na tradicijo, izobraževanje in prenos znanja. To lahko pričakujemo tudi v Sloveniji."


Korporacija, kot je Magna, je velik igralec na svetovnem zemljevidu avtomobilske industrije, gospodarstva širše. Za medije je izjemno zaprta. Verjetno tudi ni lahek pogajalec. Kako so potekali pogovori in pogajanja z multinacionalko?
"Verjamem, da ste imeli mediji tak občutek. To je prava multinacionalka, ki deluje na več kontinentih in posluje na borzi. Zato so pri komunikaciji, kar je razumljivo, zelo zadržani. Vendar pa z njimi pri interni komunikaciji nimamo slabih izkušenj. Res je, da morajo veliko odločitev najprej potrditi v Avstriji, nato v Nemčiji in nato v Kanadi, vendar so v pogovorih odkriti in pripravljeni na sodelovanje."


Kdo je dirigiral posel? Slišati je, da je slovenska stran morala precej poklekati, prikimavati … Lokacija v Hočah naj bi bila Magnin izbor.
"Ko do države oziroma ministrstev pride ponudba za strateško investicijo, se res težko obnašamo, kot da nam ne bi bilo mar. Zato naredimo vse - znotraj zakonodajnih okvirov, se razume -, da bi investitorja prepričali o njegovi nameri, da izbere Slovenijo. Če menite, da privabljanje tujih neposrednih investitorjev pomeni, da pokleknemo in prikimamo, potem prav, a se s tem ne morem strinjati. Predstavljajte si, kako bi se danes pogovarjala, če bi takšno priložnost zamudili ali jo spustili iz rok. Morda še nekaj besed glede izbrane lokacije. Investitor je v začetnih pogovorih res izpostavil nekaj pogojev, znotraj katerih smo iskali lokacijo - oddaljenost od sedanje proizvodnje in površina, ki jo potrebujejo. Vsem kriterijem je zadostila le lokacija, ki je bila izbrana. Poleg tega ne moremo mimo navezanosti na avtocestno in železniško omrežje ter neposredno bližino letališča."


Države na račun globalizacije, različnih mednarodnih sporazumov in svetovnega trga izgubljajo suverenost. Koliko ste lahko suvereni v relaciji do tujih investitorjev? Katere pogoje postavite, kaj je tisto, pri čemer vztrajate za vsako ceno?"Vsekakor smo pri tujih neposrednih investicijah zelo suvereni, nihče ne posega v naše odločitve, da tujemu investitorju rečemo ne. Razen naših lastnih prepričanj, usmeritev, zahtev, da jih pridobimo čim več, predvsem novih. Spirit je po dveh letih spet razpisal sredstva za začetne investicije pri prvih kapitalskih vstopih tujih investitorjev. Pri pridobivanju investicij smo strateški, lahko bi bili še bolj. Zelo močni smo v avtomobilskem sektorju, zato me posebej veselijo tudi druge investicije, kot je Yaskawina v Kočevju, kjer bo stala proizvodnja industrijskih robotov. Seveda pa je treba za državno pomoč zagotoviti določeno število delovnih mest, visoko dodano vrednost in dolgoročnost oziroma strateškost investicije. Na lepe oči država ne pomaga."


Je Magna morala popustiti pri katerih zahtevah, ki za Slovenijo niso bile sprejemljive? Je bilo sploh kaj takšnega?
"Seveda morajo upoštevati vsa pravila, ki se jih v Sloveniji držijo druga podjetja. Vendar takšna multinacionalka s tem nima težav, delovnopravna in okoljska zakonodaja sta v Avstriji in Sloveniji dovolj podobni, da s prilagajanjem nimajo težav. Ker naše okolje poznajo, tudi niso imeli zahtev, za katere bi ocenili, da niso sprejemljive."


Katere subvencije, ugodnosti še želi Magna? Za kaj je še zaprosila in kaj, koliko denarja ali drugih ugodnosti si lahko obeta?
"Vlada je Magni Steyr že dodelila finančno spodbudo v višini 18,609.080 evrov, ki pa bo povrnjena. V naslednjih treh letih bo podjetje že iz naslova davkov in prispevkov v zvezi z izplačili plač predvidoma prispevalo skoraj 15 milijonov evrov, medtem ko naj bi celotni zunanji učinki investicijskega projekta znašali skoraj 70 milijonov evrov. O kakšni drugi državni pomoči ne moremo govoriti in je podjetje niti ne pričakuje. Na tem področju so povsem izenačeni z drugimi investitorji - domačimi ali tujimi -, ki bi želeli na tem območju izvesti investicijo."


Servis vlade, ministrstva in občine Hoče - Slivnica je bil pri privabljanju Magne izjemen, vzoren. Kritike so, da je šlo za privilegiranje in da drugi, manjši investitorji niso deležni takšne obravnave, pomoči. Je pa tudi bojazen, da se po tem vzoru, napovedan je namreč sistemski zakon, odpira avtocesta za prihod investitorjev, ki bodo "vozili" čez njive razlaščenih slovenskih kmetov. Kaj menite o tem?
"Takšne ocene se mi res zdijo pretirane. Prizadevamo si, da bomo z vsemi lastniki zemljišč sklenili dogovor. Prav tako ne drži, da manjši investitorji niso deležni državnih spodbud ali pomoči. Pomoč smo v zadnjem času na primer dodelili podjetju Novem Car in podjetju GKN Driveline. Oba sta tuja investitorja, po velikosti investicij manjša od Magne, a prav tako pomembna. Magna še posebej izstopa, ker gre za tako imenovano ‘greenfield‘ naložbo, s katero se v takem obsegu do zdaj še nismo srečali. Veliko sem govoril o tujcih, a naj povem, da so nam ravno tako pomembne domače investicije. Zato pripravljamo omenjeni sistemski zakon, ki bo enako obravnaval tako domače kot tuje investitorje in ne bo delal razlik. Tega, da si želimo privabiti čim več investicij, ne skrivamo. Konec koncev je to ena od prioritet vlade dr. Mira Cerarja."
Vir-http://www.vecer.com/ce-hoces-investito ... se-6254508
Uporabniški avatar
Solčavec
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 265
Pridružen: 07.04.2016, 8:16

Re: Proizvodna cona Hoče-Slivnica(Magna)

Odgovor Napisal/-a Solčavec »

Vsa lastništva zemljišč za Magno Steyr še vedno niso urejena
http://mariborinfo.com/novica/politika- ... luc/133628
Uporabniški avatar
Solčavec
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 265
Pridružen: 07.04.2016, 8:16

Re: Proizvodna cona Hoče-Slivnica(Magna)

Odgovor Napisal/-a Solčavec »

Lakirnica Magne na ogled

14.4.2017

Med največjimi vplivi, ki jih bo v okolje oddajal prvi obrat Magne, so plini iz proizvodnje. Čas za oddajo mnenj in pripomb je do sredine maja

Kljub temu da posel s tujim avtomobilskim investitorjem Magno uradno še ni sklenjen, je postopek za pridobitev dovoljenj v teku. Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) je tako objavila dokumentacijo, ki jo je bila Magna dolžna pripraviti za izdajo okoljevarstvenega soglasja. Obsežna dokumentacija vendarle izrisuje bolj natančne gabarite lakirnice Magna Nukleus (Magna jedro), kjer naj bi proizvedli 132.000 avtomobilskih karoserij letno, 450 na dan oziroma 20 na uro in zaposlovali 840 ljudi.

Državni pomen, lokalna presoja
Poročilo o vplivih na okolje, ki naj bi jih imel industrijski obrat, ugotavlja, da razen med gradnjo velikih vplivov na okolje ne bo. Naj opomnimo, po slovenski zakonodaji okoljsko dokumentacijo naroči in plača investitor, o njem pa presojajo pristojne institucije in ljudje, ki živijo v bližini. "Osebe, ki stalno prebivajo ali so lastniki ali drugi posestniki nepremičnin na območju, na katerem nameravani poseg povzroča obremenitve okolja, ki lahko vplivajo na zdravje ali premoženje ljudi, in nevladne organizacije s statusom nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu," na Arsu vabijo, da do 18. maja podajo mnenja in pripombe o nameravanem posegu, lahko pa tudi zahtevajo vstop v postopek izdaje soglasja.

450 avtomobilskih karoserij na dan bi proizvedli v hoški Magni ali 20 na uro.
Spomnimo; ker se postopek pridobivanja dovoljenj vodi na lokalni ravni, za investicijo ni bilo treba opraviti celostne presoje vplivov na okolje, ki je veliko širši postopek od sedanjega in se načeloma izvaja pri večjih državnih projektih. A ker očitno gre za investicijo državnega pomena, nenazadnje je vlada sprejela posebno zakonodajo zaradi tega projekta, so v nevladnih organizacijah prepričani, da bi morali v zvezi z investicijo voditi temu primerne postopke.

Napornih 16 gradbenih mesecev
Ker gre za intenzivno delo z za okolje nevarnimi kemikalijami in ker bo lakirnica stala na vodovarstvenem območju, je glavna skrb namenjena vodi. Površine bodo v delih, kjer obstaja možnost razlitja, vodotesne, za čiščenje odpadnih vod iz proizvodnje bo zgrajena naprava za čiščenje industrijskih odpadnih vod, očiščene industrijske vode se bodo iz naprave za čiščenje odpadnih vod odvajale v javno kanalizacijo. Vpliva na podzemne vode naj torej ne bi bilo, obstaja pa možnost razlitja zaradi nezgode.

A napornejši del bo vsaj za okoliške prebivalce gradnja treh objektov in infrastrukture, ki naj bi trajala 16 mesecev. Z omilitvenimi ukrepi (vlaženje cest, tovorna vozila in delovni stroji s filtri v izpuhu) bi sicer lahko občutno zmanjšali obseg prašenja, kljub temu pa je ocenjen z oceno 2, kar pomeni zmeren vpliv na okolje.

Velik vpliv plinov
Med obratovanjem predvidevajo pripravljavci poročila velik vpliv na kakovost zraka (ocena 3). Čeprav bodo odpadne pline odsesavali in jih vodili na sisteme čiščenja za zmanjšanje emisij snovi v zrak, kot zagotavljajo v poročilu, bo predvsem zaradi prahu, dušikovih oksidov pa tudi žveplovega dioksida vpliv na okolje velik. Precejšnje bodo tudi emisije ogljikovega dioksida, čeprav ta seveda ljudem ni nevaren, pa bo obrat poslabšal tudi ogljično bilanco Slovenije s 33.528 tonami ogljikovega dioksida na leto.

Poročilo je objavljeno na spletnih straneh Arsa, do 15. maja pa bo na vpogled na Upravni enoti Maribor v Prešernovi ulici 6 (Oddelek za okolje, prostor in kmetijstvo, soba 402, ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 8. do 15. ure, ob sredah od 8. do 12. ure in od 13. do 18. ure ter ob petkih od 8. od 13. ure).
Slika
http://www.vecer.com/lakirnica-magne-na-ogled-6257454
Uporabniški avatar
Solčavec
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 265
Pridružen: 07.04.2016, 8:16

Re: Proizvodna cona Hoče-Slivnica(Magna)

Odgovor Napisal/-a Solčavec »

Na spodnji povezavi so datoteke načrtov in poročil Industrijskega obrata Magna Nukleus(1. faze)

http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja ... %A1evanju/


Energijski center:
Slika


Distribucijski center:
Slika

Slika


Lakirnica:
Slika

Slika


Načrt:
Slika

Slika

....
Uporabniški avatar
Solčavec
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 265
Pridružen: 07.04.2016, 8:16

Re: Proizvodna cona Hoče-Slivnica(Magna)

Odgovor Napisal/-a Solčavec »

Magna: odkupljenih večina zemljišč, z gradnjo pričenjajo julija

17.04.2017

Problematičnih naj bi bilo le še nekaj hektarjev zemljišč, kjer pa do težav prihaja zaradi neurejenega lastništva.

Ministrstvo za gospodarstvo še vedno usklajuje vsebino pogodb z graško Magno glede načrtovane vzpostavitve proizvodnje v proizvodni coni Hoče Slivnica. Kljub temu so predstavniki ministrstva za STA zagotovili, da za zdaj od začrtane časovnice ni večjih odstopanj, zato bi investitor z gradnjo lahko začel julija. Odkupili so tudi že večino zemljišč.

Pogodbe že podpisane, kupnine prejete
Kot so pojasnili na gospodarskem ministrstvu, skupaj z občino intenzivno delajo na vzpostavitvi poslovne cone. Z večino lastnikov so že podpisali pogodbe in ti so tudi že prejeli kupnine, medtem ko so ostalim vročili zavezujoče ponudbe v skladu s posebej za Magnin projekt sprejetim zakonom o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije.

Problematičnih le še nekaj hektarjev
“Kljub vročenim zavezujočim ponudbam potekajo vse aktivnosti v smer, da v nobenem primeru ne bi bilo potrebno uporabiti zakonskih določil o razlastitivi,” še naprej zagotavljajo na ministrstvu, kjer so se po neuradnih informacijah dogovorili tudi s tistimi lastniki zemljišč in kmeti, ki so se najdlje upirali. Tako naj bi bilo problematičnih le še nekaj hektarjev zemljišč, kjer pa do težav prihaja zaradi neurejenega lastništva.

Nekateri lastniki ali dosedanji najemniki zemljišč, ki živijo od kmetijstva, bodo v skladu z dogovori deležni nadomestnih zemljišč, ki naj bi jih država zagotovila iz kvote Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS ter sta z njimi doslej upravljala javni gospodarski zavod Rinka ob zaporu v Rogozi in Perutnina Ptuj v Hotinji vasi.

Podpisati je potrebno pogodbi
Država namerava z avtomobilsko multinacionalko podpisati dve pogodbi; prva je povezana z dodelitvijo spodbude podjetju, ki jo vlade podpišejo z vsakim tujim investitorjem, druga pa bo podpisana zato, ker gre v primeru tega projekta za strateško investicijo na razvojnem območju. Ta bo vsebovala vse zakonske zahteve – pravice in obveznosti obeh strani, zaveze glede obsega investicije in opredelitev posledic neizpolnitve.

Magna prejela finančno spodbudo
Vlada je Magni že dodelila finančno spodbudo v višini 18,6 milijona evrov, ki bo po besedah državnega sekretarja na gospodarskem ministrstvu Aleša Cantaruttija hitro povrnjena. Tovarna naj bi namreč v naslednjih treh letih samo iz naslova davkov in prispevkov predvidoma prispevala 15 milijonov evrov, medtem ko naj bi celotni zunanji učinki investicijskega projekta znašali skoraj 70 milijonov evrov.

Čeprav se od začetka projekta govori, da bo tovarna prinesla 3000 novih delovnih mest, je za zdaj investitor napovedal, da bo v lakirnici zaposlil okoli 400 ljudi. Magna je že pred časom objavila prve oglase za zaposlitve. Do konca leta pričakujejo potrditev druge faze, ki naj bi bila obsežnejša kot prva.

STA
https://maribor24.si/lokalno/magna-odku ... jo-julija/
Uporabniški avatar
Solčavec
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 265
Pridružen: 07.04.2016, 8:16

Re: Proizvodna cona Hoče-Slivnica(Magna)

Odgovor Napisal/-a Solčavec »

Kaj piše v okoljskem poročilu za lakirnico Magne

19.04.2017

Okoljski vplivi gradnje in delovanja lakirnice in spremljajočih objektov Magne bi bili večinoma nepomebni, majhni oziroma zanemarljivi, v nekaterih primerih zmerni, velik pa bo vpliv na živalstvo, natančneje: na populacijo ptice priba, so zapisali v podjetju E-net Okolje.

E-net Okolje je družba za okoljevarstvene storitve. Ustanovljena je bila leta 1993, njen ustanovitelj in direktor je Jorg Hodalič. Poročilo o vplivih načrtovanega posega v okolje so med drugim pripravili za prenovo Plečnikovega stadiona za Bežigradom.

V podjetju E-net Okolje so sestavili Poročilo o vplivih na okolje za industrijski obrat Magna Nukleus podjetja Magna Steyr. Investitor namerava postaviti lakirnico za 132 tisoč karoserij na leto, distribucijski in energetski center in dva pomožna objekta.

Lokacija objektov je zahodno od mariborskega letališča in 1,7 kilometra južno od naselja Spodnje Hoče. Najbližje naselje je 700 metrov oddaljena Orehova vas, ki leži na nasprotni strani avtoceste.

V poročilu so obravnavali tiste segmente okolja, pri katerih pričakujejo pomembnejše vplive objekta, večjo občutljivost okolja ali možnost posrednega vpliva na zdravje in varnost prebivalstva. Presojali so vpliv na okolje med gradnjo in med obratovanjem podjetja. Kaj so zapisali?

1. Kakovost zraka
V času gradnje bo emisija delcev zmerna in pod pragom, določenim za povečane emisije delcev 0,1 kilograma na uro.

Med gradnjo, ki bo predvidoma trajala 5.600 ur, bo skupaj emitiranih 6.956 ton ogljikovega dioksida, kar so v družbi E-net Okolje ocenili kot »majhen vpliv«.

Med obratovanjem bodo s sistemi za čiščenje odpadnih plinov zagotovili, da bodo emisije onesnaževal v odpadnih plinih nižje od predpisanih mejnih vrednosti. Maksimalen masni pretok prahu bo pod pragom za ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka. Emisije vonjav bodo majhne.

Med obratovanjem bodo emitirali 33.673 ton ogljikovega dioksida na leto, kar so v E-net Okolje ocenili kot majhen vpliv.

2. Kakovost tal in voda
Emisije onesnaževal v tla med gradnjo bi bile možne samo v primeru neukrepanja ob morebitnih izrednih dogodkih, na primer ob izlitju olja ali goriva iz gradbenih strojev ali tovornih vozil. Emisije onesnaževal v tla ob normalnem poteku gradnje so po presoji družbe E-net Okolje zanemarljive.

V primeru razlitja bo onesnaževalo odneslo stran od vseh zajetij pitne vode, so ugotovili z uporabo matematičnega modela.

Med obratovanjem podjetja ne bo prišlo do izpusta onesnaževal v tla oziroma v podzemne vode, in sicer zaradi načrtovanih in predpisanih ukrepov za varovanje.

3. Hrup
Med gradnjo bo nastajal hrup zaradi delovanja gradbene mehanizacije, prevozov in zemeljskih del. Med obratovanjem okolje s hrupom ne bo prekomerno obremenjeno.

4. Odpadki
Med gradnjo bodo nastajali večinoma nenevarni odpadki. Med obratovanjem bo nastalo 1.344 ton odpadkov na leto, od tega bo 928 ton nevarnih odpadkov. Pri ustreznem ravnanju bo vpliv odpadkov na okolje zmeren.

5. Elektromagnetno sevanje
Novi viri elektromagnetnega sevanja ne bodo vplivali na stanovanjska območja.

6. Vibracije
Med gradnjo bodo občasno nastajale vibracije, ki pa ne bodo vplivali na kakovost okoliških stavb. Med obratovanjem bodo vibracije nepomembne.

7. Svetlobno onesnaževanje
Obremenjenost okolja s svetlobo bo med gradnjo zmerno, med obratovanjem pa majhno.

8. Varstvo narave
Obrat bo imel velik vpliv na populacijo ptice priba, ki sodi med ranljive vrste. Vplivi na ekološko pomembna območja in naravne vrednote bodo zmerni.

9. Kulturna dediščina
Obrat bo vplival na novo arheološko območje. Potrebno bo opraviti dodatne arheološke raziskave in potem optimizirati prostorske ureditve in določiti omilitvene ukrepe. V skrajnem primeru bo treba pred gradnjo arheološke ostaline nadzorovano odstraniti.

10. Prepoznavnost krajine
Najvišja stavba bo visoka 35 metrov, vpliv posega na prepoznavnost krajine bo v času obratovanja zmeren.

11. Zdravje
Vplivov na zdravje Magnine lakirnice ne pričakujejo, so še zapisali v družbi E-net Okolje.

Pripombe zbirajo do 18. maja
Na Upravni enoti Maribor je zagotovljen vpogled v dokumentacijo za pridobitev okoljevarstvenega soglasja za gradnjo industrijskega obrata Magna Nukleus do 15. maja 2017. "Osebe, ki stalno prebivajo ali so lastniki ali drugi posestniki nepremičnin na območju, na katerem nameravani poseg povzroča obremenitve okolja, ki lahko vplivajo na zdravje ali premoženje ljudi, in nevladne organizacije lahko do 18. maja 2017 podajo pripombe o nameravanem posegu in zahtevajo vstop v postopek. V vlogi naj navedejo pravni interes in, če je mogoče, zanj predložijo tudi dokaze," so zapisali na portalu agencije za okolje ARSO.
https://oe.finance.si/8856158/Kaj-pise- ... =489850890
Uporabniški avatar
Solčavec
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 265
Pridružen: 07.04.2016, 8:16

Re: Proizvodna cona Hoče-Slivnica(Magna)

Odgovor Napisal/-a Solčavec »

Tako bo videti načrtovana tovarna Magne na štajerskih tleh
https://mariborinfo.com/novica/politika ... eyr/133979

Zakaj je lakirnica Magne za družbo E-net Okolje okoljsko sprejemljiva.
http://www.skyscrapercity.com/showpost. ... stcount=72
Uporabniški avatar
Solčavec
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 265
Pridružen: 07.04.2016, 8:16

Re: Proizvodna cona Hoče-Slivnica(Magna)

Odgovor Napisal/-a Solčavec »

Vse bližje uporabi lex Magna

6.5.2017

Zaradi Magnine lakirnice bo zelo verjetno uveljavljen skrajni ukrep - razlastitev lastnikov parcel v Hočah, potrjuje hoški župan Soršak

Prihajajoča velika investicija avtomobilskega giganta Magne v občini Hoče - Slivnica, ki jo javnost pozdravlja zlasti zaradi novih, v Podravju potrebnih delovnih mest, odpira vse več dilem in dvomov. Toda ena od najbolj spornih točk je razlastitev lastnikov zemlje, kjer je predvidena Magnina industrijska cona. Posebej za Magnin projekt sprejet zakon o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju v občini Hoče - Slivica - ali krajše, z drugimi besedami, lex Magna - namreč omogoča, da se zaradi gradnje tovarne razlasti lastnike parcel na bodočem industrijskem območju, če se ne bodo strinjali s prodajo zemlje. Precej verjetno je, da se bo to zgodilo. Hočanom bodo torej zemljo odvzeli v zameno za odškodnino. To potrjuje tudi župan občine Hoče - Slivnica Marko Soršak. Pravi, da imajo "vse pripravljeno za razlastitev", a postopkov še niso začeli. "Začeli se bodo, ko bo reklo ministrstvo," je napovedal Soršak. Kdaj natančno, ni znano. Predvidoma "še maja", računa župan.

Še se trudijo za soglasje
Politični vrh z ministrom za gospodarstvo Zdravkom Počivalškom na čelu je ves čas (zakon je bil na hitro sprejet decembra 2016) zatrjeval, da je razlastitev skrajni ukrep, zakonska varovalka v skrajni sili, ki je zelo verjetno ne bo treba aktivirati. V ta scenarij ministrstvo še vedno prepričuje. "Z vsemi lastniki se še vedno trudimo doseči soglasje. Vsi naši napori potekajo v smeri, da razlastninjenje ne bo potrebno," so nam včeraj zatrdili na gospodarskem ministrstvu. Realna slika je nekoliko drugačna. Hoški župan namreč meni, da bosta dva lastnika skoraj zagotovo razlastninjenja, vendar "nihče, ki ima kmetijsko dejavnost in se preživlja s kmetijstvom", zatrjuje župan, morebiti še kakšen. V enem primeru potencialnega razlaščenca gre za nerešeno družinsko zadevo oziroma dedovanje, pri drugem primeru naj bi bila v ozadju prenizka cena (deset evrov za kvadratni meter), ki jo za odkup zemlje ponuja država oziroma občina. Oba imata vsak po manj kot hektar zemlje, pojasnjuje župan Marko Soršak. Dodaja, da so prodajne pogodbe za zemljo Magnine lakirnice avtomobilskih delov, ki predstavlja prvo fazo Magninega projekta s 400 zaposlenimi in ki naj bi jo začeli graditi julija letos, z večino lastnikov zemlje, ki jih to zadeva, že sklenili. Skupno gre pri teh pogodbah za znesek okoli dva milijona evrov, za kolikor je že bilo realiziranih prodajnih pogodb. Lastniško-prodajna razmerja bodo namreč urejali sproti, skratka, država bo nepremičnine odkupovala postopoma, glede na faze gradnje industrijske cone. Zato ni izključeno, da se tovrstni problemi ne bi pojavili tudi v prihodnosti.

Števec
- 2 lastnika zemlje na območju bodoče Magnine industrijske cone v Hočah ob letališču, avtocesti in železnici bosta skoraj zagotovo razlastninjena v prvi fazi gradnje tovarne, morebiti še kakšen.
- 31 lastnikov zemlje oziroma prodajnih pogodb za zemljo zadeva prvo fazo Magninega projekta oziroma postavitev lakirnice.
- 10 evrov za kvadratni meter zemlje v Hočah, ki je iz najboljše kmetijske postala industrijska, ponuja država.
- 2 milijona evrov je znesek, ki je že bil dosežen s sklenjenimi prodajnimi pogodbami za zemljo.
- 24.300 kvadratnih metrov je načrtovana velikost lakirnice.

Papirje je že predal odvetniku
Cena zemlje je ključni faktor, ki od prodaje odvrača tudi Domna Frangeža iz Hoč. Frangež bi tako lahko bil tretji primer razlaščenca. Zdaj je na tehtnici potencialna prodaja 1,3 hektarja njegove zemlje, pravi, ko oziroma če se bo industrijski kompleks širil po načrtih, bo izgubil precej več. "Skupno imam 22 hektarjev zemlje. Ukvarjam se z vzrejo telic, imam jih 60," je dejal. "Za gramozno jamo, veliko skoraj pet hektarjev, sem imel kupca, ki mi je za kvadratni meter ponujal 20 evrov, država pa mi ponuja pol manj. Na to ne morem pristati. Ko se je pojavila ideja o Magni v Hočah, je interesent za jamo odstopil od ponudbe in bil sem ob posel v znesku čez milijon evrov," pripoveduje Frangež in doda: "Moj cenilec je postavil ceno 18 evrov za kvadratni meter. Če bi država ponudila 20 evrov, bi vsi podpisali. Zdaj čakam na razlastitev. Papirje, svojo pogodbo sem že predal odvetniku," Domen Frangež napoveduje, da se je pripravljen spustiti v sodno bitko.

Napoved, da bodo hoški kmetje zaradi določila razlastitve interventni zakon poslali v ustavno presojo, je potihnila. Niso je še opustili, o tem še razmišljajo, odločitve pa še niso sprejeli. Nerešen pa je tudi še problem z menjavo zemljišč za tiste hoške kmete, ki se primarno ukvarjajo s kmetijstvom, in v zameno za izgubo svoje zemlje želijo nadomestne državne njive v Rogozi in Račah. Želijo jih odkupili od sklada kmetijskih zemljišč, ki jih ta zdaj daje v najem Rinki in Perutnini Ptuj, vendar se pri slednji zatika odpoved zakupnega razmerja.
http://www.vecer.com/vse-blizje-uporabi ... na-6261279
Uporabniški avatar
Solčavec
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 265
Pridružen: 07.04.2016, 8:16

Re: Proizvodna cona Hoče-Slivnica(Magna)

Odgovor Napisal/-a Solčavec »

Delavec Magne: Ljudem ni mar za okolje, samo da lahko delajo in preživijo.
https://mariborinfo.com/novica/politika ... -delajo-in

Civilne iniciative protestirajo: Nismo proti Magni, smo pa proti sečnji gozda
http://www.vecer.com/civilne-iniciative ... da-6261303

Predstavitev projekta Magna Nukleus v Občini Hoče-Slivnica
Vabljeni na javno predstavitev Projekta Magna Nukleus, ki bo v četrtek, 11.05.2017 ob 16.00 uri, v Kulturnem domu v Hočah (Pohorska cesta 15, 2311 Hoče)...
https://www.hoce-slivnica.si/objava/82584
Uporabniški avatar
Solčavec
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 265
Pridružen: 07.04.2016, 8:16

Re: Proizvodna cona Hoče-Slivnica(Magna)

Odgovor Napisal/-a Solčavec »

Investitor postavil pogoj, da mora biti do 1. julija izdano gradbeno dovoljenje.
https://maribor24.si/lokalno/magna-izgu ... ega-gozda/

Poslanska skupina SDS je na predsednika odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naslovila zahtevo za sklic nujne seje odbora, na kateri bi obravnavali vpliv izgradnje Magne Steyr na okoliško kmetijsko, gozdno in okoljsko življenje.
https://mariborinfo.com/novica/politika ... eji/134951
Uporabniški avatar
Solčavec
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 265
Pridružen: 07.04.2016, 8:16

Re: Proizvodna cona Hoče-Slivnica(Magna)

Odgovor Napisal/-a Solčavec »

Magnino lakirnico bo gradil Pomgrad
https://www.dnevnik.si/1042771497/posel ... il-pomgrad

Nasprotovanje Magni lahko postopek na Arsu zamakne tudi za leto dni
http://siol.net/novice/slovenija/naspro ... dni-441082
bisabre
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 663
Pridružen: 19.07.2015, 13:34

Re: Proizvodna cona Hoče-Slivnica(Magna)

Odgovor Napisal/-a bisabre »

A ni Pomgrad povezan z Židanom in bodo tako s pomočjo države od Magne pokasirali 25 milijončkov? Le kam bodo šle provizije? Pa ne gre za teorijo zarote, saj so povezave več kot očitne, zato prosim vse, ki radi pravljičarijo, da se vzdrže komentarja v bran našim političnim genijem in "poštenjakom". Slika
Simpl je tanartabul.
Ljubitelj
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 4762
Pridružen: 09.12.2006, 18:34

Re: Proizvodna cona Hoče-Slivnica(Magna)

Odgovor Napisal/-a Ljubitelj »

Pa kaj ti res vsako stvar po sebi ocenjuješ?
Uporabniški avatar
Solčavec
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 265
Pridružen: 07.04.2016, 8:16

Re: Proizvodna cona Hoče-Slivnica(Magna)

Odgovor Napisal/-a Solčavec »

bisabre napisal/-a:A ni Pomgrad povezan z Židanom in bodo tako s pomočjo države od Magne pokasirali 25 milijončkov? Le kam bodo šle provizije? Pa ne gre za teorijo zarote, saj so povezave več kot očitne, zato prosim vse, ki radi pravljičarijo, da se vzdrže komentarja v bran našim političnim genijem in "poštenjakom". Slika
Židan in stranka SD je ostro proti gradnji Magne, imaš v tej temi prilepljen intervju, ostro proti je tudi Združena levica in SDS! Če bi bili na oblasti bi se pa hvalili, gre za nagajanje in nič drugega! V tej majhni državi so povezave povsod, tudi SDS jih ima ogromno. Za gradnjo se je prijavilo več podjetji tudi iz tujine in Magna je/bo sama izbrala! Verjetno najcenejšega, če je to Pomgrad je popolnoma razumljivo saj ima nedaleč stran kapacitete(gramoznico, asfaltno bazo,...) tudi referenc ima ogromno med drugim tudi v Avstriji kjer je izvedel kar nekaj projektov.
Sicer pa je Magna k oddaji ponudb povabila devet podjetij, poleg Pomgrada še Kolektor in CGP, madžarski Kesz, avstrijski gradbinci Strabag, Porr, Habau in Swietelsky ter Euro-Asfalt iz Bosne in Hercegovine.
Avstrijsko-kanadski naložbenik je po naših informacijah izbral gradbeno podjetje Pomgrad iz Murske Sobote. Podizvajalec za elektroinštalacijska dela bo avstrijski Windisch Elektro Technik, ptujski Tames pa naj bi bil odgovoren za strojne instalacije.
Odgovori