Parna vleka v Sloveniji - koliko časa še?
Objavljeno: 20.10.2019, 6:50
Zakaj sem se lotil tega pisanja? Kar nekaj indicev je, kateri kažejo v smeri, da se lahko pripeti črn scenarij in bomo po novem letu le še na fotografijah, ter ob videoposnetkih občudovali to kar smo lahko do sedaj v živo.
Žal bosta obe lokomotivi SŽ 25-026 in SŽ 33-037 po novem letu nevozni. SŽ 06-018 je že kar nekaj časa izločena iz aktivne službe pri muzejskem vlaku.. 25-ka je imela okvaro in je sedaj tudi tehnično nevozna, 33-ka pa je usposobljena in uspešno opravlja svojo nalogo na »muzejcu«, žal pa ji bo potekla revizija in se zna zgoditi da bo »Veseli december« zanjo žalostni, saj bo takrat naredila svoje zadnje kilometre na naših progah.
No tudi SŽ 71-012 je še aktivna, vendar ima ona zelo majhno območje delovanja, saj v Sloveniji ni več ozkotirnih prog in se lahko prevaža le po nekaj sto metrih proge znotraj železniškega muzeja.
Močno upam, da se bodo našla sredstva za obnovo vsaj dveh lokomotiv, saj se le na ta način lahko uspešno vrši delovanje muzejskega vlaka.
Žal kader kateri pozna in obvlada parno vleko in nenazadnje tudi vozni park muzejskega vlaka, počasi odhaja. Do sedaj se je še nekako uspelo zagotavljati ustrezen kader. Žal že kar nekaj časa ni več kadra kateri bi bil operativno usposobljen opraviti revizijio parne lokomotive. Za vagone muzejskega vlaka so še na voljo usposobljeni ljudje, pa se je kljub temu ustavila revizija dveh vagonov muzejskega vlaka, da o »Dolancu« sploh ne govorim. Pa tako bi znal biti zanimiv, samo poglejte kako Srbi uspešno tržijo »Modri vlak« vse do Bara v Črni gori.
Vem da je delovanje muzejskega vlaka povezano s financami. Mimogrede, podjetje iz celjskega je pripravljeno obnoviti parni kotel lokomotive po zelo ugodni (simbolni) ceni, saj si želijo imeti med svojimi referencami tudi to.
V prihodnjem letu bo 100 letnica nastanka lokomotive serije 270 pri nas poznane kot serija 25. Koliko jih je še voznih na svetu? No ena naša (JŽ 25-022) je bila obnovljena in sedaj vozi v Italiji.
Kot so že nekateri čjani tega foruma napisali, se uporabniki foruma DSO pozitivno odzivajo na izginjanje grafitov iz potniških garnitur in hvalijo SŽ, ker so pristopili k reševanju te nadloge. Kaj mislite kako se bodo tujci odzvali na to, da ne bo več žive pare pri nas? Mnogo njih obišče Slovenijo prav zaradi muzejskega vlaka. Ne smemo si privoščiti , da se ta projekt preneha, saj v kolikor se bo ta enkrat ustavil, se ne bo nikoli več ponovno zagnal.
Poglejte kakšne »muke« so z revitalizacijo Kočevke. Ali pa poglejte na sosednjo Hrvaško, kakšne težave oziroma kakšne ovire se pojavljajo ob želji, da bi ponovno zagnali projekt »parne vleke«. Upam si trditi, da jim nikoli ne bo uspel ta projekt, pa čeprav jim privoščim da jim uspe.
Kot sem že omenil vse se začne in konča pri denarju. Res je, da je vzdrževanje muzejskega vlaka strošek. Ne smemo pozabiti, da je to del naše kulturne dediščine, kateri je v naše kraje prinesel velik gospodarski in tehnološki napredek. V kolikor lahko nekomu, kateri ni imel priložnosti videti delovanje parne lokomotive v času njene redne eksploatacije, pokažemo v obliki muzejskega vlaka je to neprecenljivo. Ohranimo to kulturno dediščino tudi za naše zanamce. Nenazadnje imajo skorajda vse evropske države (z redkimi izjemami) svoje muzejske vlake, nekatere celo privat.
Morda bo kdo rekel kaj pa še mi rabimo svojega »muzejca«. Zato ker je drugačen od ostalih, zato ker vozi po Sloveniji in jo tudi promovira, zato da nam teh zadev ne bo potrebno iti gledati v tujino.
Ne dopustimo, da se tudi na železnici dogodi Adria Airways. Ni več nacionalnega letalskega prevoznika in težko ga bomo ponovno imeli, če ga sploh bomo.
Podobna zgodba se lahko dogodi tudi z muzejskim vlakom.
Slovenske železnice podpirajo tudi nekaj »neželezniških« dejavnosti, med ostalimi tudi HK Olimpijo, šahovsko zvezo … Ne vidim razloga zakaj ne bi tudi v bodoče še podpirali muzejskega vlaka.
»Muzejc« doprinese k prepoznavnosti SŽ-ja tako doma kot tudi v tujini. Vem da bo tudi letos v okviru veselega decembra muzejski vlak poln prav na vseh relacijah. Zato apeliram na vodstvo SŽ-ja naj tega projekta ne opusti. Nenazadnje gre moj apel tudi na državo kot lastnika SŽ-ja in tudi na STO (Slovensko Turistično Organizacijo).
Upam da se strinjate z mano. Vesel bom vaših komentarjev in seveda tudi vaših eventuelnih delitev tega mojega pisanja.
Žal bosta obe lokomotivi SŽ 25-026 in SŽ 33-037 po novem letu nevozni. SŽ 06-018 je že kar nekaj časa izločena iz aktivne službe pri muzejskem vlaku.. 25-ka je imela okvaro in je sedaj tudi tehnično nevozna, 33-ka pa je usposobljena in uspešno opravlja svojo nalogo na »muzejcu«, žal pa ji bo potekla revizija in se zna zgoditi da bo »Veseli december« zanjo žalostni, saj bo takrat naredila svoje zadnje kilometre na naših progah.
No tudi SŽ 71-012 je še aktivna, vendar ima ona zelo majhno območje delovanja, saj v Sloveniji ni več ozkotirnih prog in se lahko prevaža le po nekaj sto metrih proge znotraj železniškega muzeja.
Močno upam, da se bodo našla sredstva za obnovo vsaj dveh lokomotiv, saj se le na ta način lahko uspešno vrši delovanje muzejskega vlaka.
Žal kader kateri pozna in obvlada parno vleko in nenazadnje tudi vozni park muzejskega vlaka, počasi odhaja. Do sedaj se je še nekako uspelo zagotavljati ustrezen kader. Žal že kar nekaj časa ni več kadra kateri bi bil operativno usposobljen opraviti revizijio parne lokomotive. Za vagone muzejskega vlaka so še na voljo usposobljeni ljudje, pa se je kljub temu ustavila revizija dveh vagonov muzejskega vlaka, da o »Dolancu« sploh ne govorim. Pa tako bi znal biti zanimiv, samo poglejte kako Srbi uspešno tržijo »Modri vlak« vse do Bara v Črni gori.
Vem da je delovanje muzejskega vlaka povezano s financami. Mimogrede, podjetje iz celjskega je pripravljeno obnoviti parni kotel lokomotive po zelo ugodni (simbolni) ceni, saj si želijo imeti med svojimi referencami tudi to.
V prihodnjem letu bo 100 letnica nastanka lokomotive serije 270 pri nas poznane kot serija 25. Koliko jih je še voznih na svetu? No ena naša (JŽ 25-022) je bila obnovljena in sedaj vozi v Italiji.
Kot so že nekateri čjani tega foruma napisali, se uporabniki foruma DSO pozitivno odzivajo na izginjanje grafitov iz potniških garnitur in hvalijo SŽ, ker so pristopili k reševanju te nadloge. Kaj mislite kako se bodo tujci odzvali na to, da ne bo več žive pare pri nas? Mnogo njih obišče Slovenijo prav zaradi muzejskega vlaka. Ne smemo si privoščiti , da se ta projekt preneha, saj v kolikor se bo ta enkrat ustavil, se ne bo nikoli več ponovno zagnal.
Poglejte kakšne »muke« so z revitalizacijo Kočevke. Ali pa poglejte na sosednjo Hrvaško, kakšne težave oziroma kakšne ovire se pojavljajo ob želji, da bi ponovno zagnali projekt »parne vleke«. Upam si trditi, da jim nikoli ne bo uspel ta projekt, pa čeprav jim privoščim da jim uspe.
Kot sem že omenil vse se začne in konča pri denarju. Res je, da je vzdrževanje muzejskega vlaka strošek. Ne smemo pozabiti, da je to del naše kulturne dediščine, kateri je v naše kraje prinesel velik gospodarski in tehnološki napredek. V kolikor lahko nekomu, kateri ni imel priložnosti videti delovanje parne lokomotive v času njene redne eksploatacije, pokažemo v obliki muzejskega vlaka je to neprecenljivo. Ohranimo to kulturno dediščino tudi za naše zanamce. Nenazadnje imajo skorajda vse evropske države (z redkimi izjemami) svoje muzejske vlake, nekatere celo privat.
Morda bo kdo rekel kaj pa še mi rabimo svojega »muzejca«. Zato ker je drugačen od ostalih, zato ker vozi po Sloveniji in jo tudi promovira, zato da nam teh zadev ne bo potrebno iti gledati v tujino.
Ne dopustimo, da se tudi na železnici dogodi Adria Airways. Ni več nacionalnega letalskega prevoznika in težko ga bomo ponovno imeli, če ga sploh bomo.
Podobna zgodba se lahko dogodi tudi z muzejskim vlakom.
Slovenske železnice podpirajo tudi nekaj »neželezniških« dejavnosti, med ostalimi tudi HK Olimpijo, šahovsko zvezo … Ne vidim razloga zakaj ne bi tudi v bodoče še podpirali muzejskega vlaka.
»Muzejc« doprinese k prepoznavnosti SŽ-ja tako doma kot tudi v tujini. Vem da bo tudi letos v okviru veselega decembra muzejski vlak poln prav na vseh relacijah. Zato apeliram na vodstvo SŽ-ja naj tega projekta ne opusti. Nenazadnje gre moj apel tudi na državo kot lastnika SŽ-ja in tudi na STO (Slovensko Turistično Organizacijo).
Upam da se strinjate z mano. Vesel bom vaših komentarjev in seveda tudi vaših eventuelnih delitev tega mojega pisanja.