Postajališče Ljubljana -Tivoli
Postajališče Ljubljana -Tivoli
Samo tole...ob ogledu postajališča sem pogrešal kakšno opozorilno tablo za naključne sprehajalce, ki jih je tam kar nekaj, posebno ob nedeljah, ko pridejo otroci gledat vlake.Rumena črta na tleh je že zelo zbledela. Zelo nevarno za nekoga, ki ne pričakuje prevoza vlaka s 100 km/h iz ljubljanske smeri.Mislim, da bi vsak prevoz vlaka moral biti najavljen po zvočnikih, ki so sicer montirani nastebrih, vendar molčijo.
Vsaj opozorilna tabla bi morala biti...za kakšne razigrane otroke, ki se prerivajo po peronu, ali take in podobne profile obiskovalcev.
Da o plezalcih preko ograje na sredini sploh ne govorimo....
Vsaj opozorilna tabla bi morala biti...za kakšne razigrane otroke, ki se prerivajo po peronu, ali take in podobne profile obiskovalcev.
Da o plezalcih preko ograje na sredini sploh ne govorimo....
Re: Postajališče Ljubljana -Tivoli
Potpuno se slazem; fotografirao sam tamo vlakove kad sam zadnji put bio u Ljubljani... Nazalost, isti problem je i kod nas na prigradskim stanicama u Zagrebu...Dirigent napisal/-a:Zelo nevarno za nekoga, ki ne pričakuje prevoza vlaka s 100 km/h iz ljubljanske smeri.Mislim, da bi vsak prevoz vlaka moral biti najavljen po zvočnikih...
btw; kroz nekoliko stanica izmedju Toura i Bordeauxa (klasicna pruga, ne LGV) TGV-i voze 200 km/h!!! Bio sam na jednoj prije par godina, i prilicno je fascinantno kada prodje vlak nekoliko metara od vas sa 200 km/h!!! Naravno, prije toga vise puta preko razglasa je upozorenje!
toma
Pozdravljeni
Tudi v sosednji Avstriji vlaki dokaj hitro vozijo skozi postaje, sploh če nimajo postanka. Seveda jih prej najavijo po zvočnikih , enako je v Nemčiji.
Samo še to pripomnim - v Nemčiji mi niti slučajno ni prišlo na misel, da bi stopil s perona na tire in slikal vlak, vse sem pofotkal s perona (so pač take kazni ...)
lp
Tudi v sosednji Avstriji vlaki dokaj hitro vozijo skozi postaje, sploh če nimajo postanka. Seveda jih prej najavijo po zvočnikih , enako je v Nemčiji.
Samo še to pripomnim - v Nemčiji mi niti slučajno ni prišlo na misel, da bi stopil s perona na tire in slikal vlak, vse sem pofotkal s perona (so pač take kazni ...)
lp
Da o Španiji ne govorimo
Tam pa še fotoaparat ni dobro držati v roko na peronu. Uporabne so samo vohunske tehnike izpod puloveja, itd.
Vendar so tudi izjeme. V Madridu na postaji Atocha, ker je najbolj ogabno počilo, mi je varnostnik dovolil slikati AVE....
Vendar so tudi izjeme. V Madridu na postaji Atocha, ker je najbolj ogabno počilo, mi je varnostnik dovolil slikati AVE....
Pozdravljeni
Danes sem pa doživel tisto, akr sem dolgo čakal .... na postaji Zalog me je glavni prometnik po zvočnikih vprašal, če imam dovoljenje za fotografiranje. Šel sem v stolp ("sračje gnezdo") in tam se je potem pogovor razvil, nakar smo na koncu ugotovili, da ni vse tako hudo in sem se malo kasneje lahko vrnil med tire s fotoaparatom.
Danes sem pa doživel tisto, akr sem dolgo čakal .... na postaji Zalog me je glavni prometnik po zvočnikih vprašal, če imam dovoljenje za fotografiranje. Šel sem v stolp ("sračje gnezdo") in tam se je potem pogovor razvil, nakar smo na koncu ugotovili, da ni vse tako hudo in sem se malo kasneje lahko vrnil med tire s fotoaparatom.
Še kar dober konec
Postaja Zalog je najobčutljivejša točka in težka za varovanje.Tu smo hitro izenačeni s specialisti, ki "analizirajo" vagonske pošiljke. Me veseli, da ste se lepo pomenili.Vedno pa ne bo tako, posebno, če se bo stvar sprivatizirala do te mere, da bodo železnico varovale kakšne zasebne družbe, ki zaposlujejo nekakšne gorile, ki v imenu zakonitosti sproščajo svoje nasilne komponente duševnosti.
Pri nas imamo imenitno izkušnjo s članom orkestra, ki ni igral na dan predstave, ki je bila v Cankarjevem domu, a si je vseeno želel ogledati predstavo. Varnostnik ga je kresnil po zobeh,kaj pa to pomeni za nekoga, ki igra pihalni instrument, si lahko prdstavljate....
slikajmo, dokler je še čas-press
Pri nas imamo imenitno izkušnjo s članom orkestra, ki ni igral na dan predstave, ki je bila v Cankarjevem domu, a si je vseeno želel ogledati predstavo. Varnostnik ga je kresnil po zobeh,kaj pa to pomeni za nekoga, ki igra pihalni instrument, si lahko prdstavljate....
slikajmo, dokler je še čas-press
- Mojster_Strojevodja
- Direktor
- Prispevkov: 1960
- Pridružen: 09.08.2005, 19:43
- Kraj: Bled
- Kontakt:
Če bo šlo v to smer bo treba razmisliti o nakupu teleskopskega objektiva, da se bo dalo slikat iz daljave.
Če ne gre uporabi večje kladivo.
"Half the job is in the discovery; the other half is having the courage to present the findings."
"Everyone is a genius at least once a year. The real geniuses simply have their bright ideas closer together."
"Half the job is in the discovery; the other half is having the courage to present the findings."
"Everyone is a genius at least once a year. The real geniuses simply have their bright ideas closer together."
-
- Pom. strojevodje
- Prispevkov: 51
- Pridružen: 29.09.2005, 23:13
- Kraj: Maribor
zajebant napisal/-a:Pozdravljeni
Danes sem pa doživel tisto, akr sem dolgo čakal .... na postaji Zalog me je glavni prometnik po zvočnikih vprašal, če imam dovoljenje za fotografiranje. Šel sem v stolp ("sračje gnezdo") in tam se je potem pogovor razvil, nakar smo na koncu ugotovili, da ni vse tako hudo in sem se malo kasneje lahko vrnil med tire s fotoaparatom.
;)
Iz dejstva, da je izvršilni železniški delavec zahteval dovoljenje za fotografiranje železniških vozil in objektov, je razvidno, da mu ni jasno, kaj je po predpisih Republike Slovenije dovoljeno in kaj ni.
Torej, eno od osnovnih načel našega pravnega reda je, da so vsaki osebi dovoljena vsa ravnanja razen tistih, za katere je s kakšnim predpisom izrecno določeno drugače.
Tako npr. ni nobenega predpisa, ki bi nam določal, kaj si lahko posamezni dan skuhamo za kosilo in kaj ne, to pa pomeni, da nam je jutri dovoljeno skuhati za kosilo vse, kar želimo in kar si lahko privoščimo. Drugače pa je, če želimo zgraditi hišo. Za takšne aktivnosti namreč obstaja predpis, imenovan Zakon o graditvi objektov, ki v svojem 3. členu določa, da se lahko gradnja novega objekta začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. V tem primeru torej obstaja predpis, ki določa dopustno ravnanje, in ta nam izrecno dopoveduje, da lahko gradimo hišo šele, ko za to dobimo ustrezno dovoljenje.
In kako je glede fotografiranja železnice? Tudi tukaj seveda veljajo ista načela, in tudi tukaj bi se lahko zahtevalo dovoljenje za fotografiranje samo takrat, ko bi kakšen predpis izrecno določal, da je npr. fotografiranje železniških vozil in objektov dovoljeno samo na osnovi izdanega dovoljenje za fotografiranje. Česa takšnega pa seveda ne določa noben predpis, ki je sestavni del pravnega reda Republike Slovenije. In ker to ni določeno, nam seveda tudi nihče ne more in ne sme izdati dovoljenja za fotografiranje oziroma ga zahtevati od nas. Vsako takšno ravnanje (torej izdajanje nekakšnega »dovoljenja« ali zahtevanje le tega) bi bilo nezakonito.
Fotografiranje železnice je torej v Republiki Sloveniji popolnoma prosto, nihče nima pravice, da bi nas pri tem kakorkoli oviral.
Ni pa popolnoma prosto drugo ravnanje, ki je s fotografiranjem tesno povezano, saj brez tega ravnanja dostikrat ni možno narediti fotografije oziroma dobre fotografije. Tukaj seveda mislim na dostop in gibanje po železniškem območju. Zakon o varnosti v železniškem prometu /ZVZP-UPB1/ (Ur.l. RS, št. 102/2004, v nadaljnjem besedilu: zakon) in na njegovi osnovi izdan Pravilnik o notranjem redu na železnici (Ur.l. RS, št. 98/2001, v nadaljnjem besedilu: pravilnik) namreč izrecno določata, kje in pod kakšnimi pogoji sta možna dostop in gibanje po železniškem območju.
V tej zvezi si najprej poglejmo, kaj sploh je železniško območje, glede katerega veljajo omejitve dostopa in gibanja.
Po določbi 2. člena pravilnika je železniško območje zemljišče, na katerem so železniška proga ter naprave in objekti, ki so neposredno namenjeni za opravljanje železniškega prometa, in obsega progovni pas in postajna poslopja s funkcionalnim zemljiščem. In kaj je progovni pas? Po določbi 15. točke prvega odstavka 2. člena zakona je to prostor med osema skrajnih tirov proge, razširjen na vsako stran od osi skrajnih tirov za 6 metrov v naselju oziroma 8 metrov zunaj naselja, merjeno v zračni črti od osi skrajnih tirov proge. Zelo poenostavljeno rečeno: izven postaje in drugih objektov se v naselju ne smemo približati skrajni tirnici na manj kot (zaokroženo) 5,3 metrov, če ne želimo zaiti na železniško območje.
Sedaj, ko smo razčistili, kaj je železniško območje, pa si poglejmo, kakšne omejitve veljajo glede dostopa na železniško območje.
Te so določene v 81. členu zakona, ki se glasi tako:
81. člen
(Omejitev dostopa in gibanja na železniškem območju)
(1) Dostop potnikov, drugih oseb in cestnih ali drugih vozil na železniško območje in gibanje na njem sta dovoljena le na določenih mestih v skladu s predpisom, ki ga izda minister.
(2) Osebe, ki opravljajo določena dela na železniškem območju, razen železniških izvršilnih delavcev in delavcev, ki jih varujejo in/oziroma vodijo železniški izvršilni delavci, morajo za to dobiti pisno dovoljenje pooblaščenega upravljavca.
(3) Pisnega dovoljenja iz prejšnjega odstavka ne potrebujejo pristojni inšpektorji in pooblaščeni delavci ministrstva za notranje zadeve, če morajo službeno opraviti posamezno uradno dejanje ali vstopiti na železniško območje in se po njem gibati tudi na krajih, ki niso za to določena.
Kot vidimo, zakon omejuje dostop v tolikšni meri, da se zgolj železniški izvršilni delavci lahko nemoteno gibajo na vsem železniškem območju, vsi ostali pa se lahko gibajo ali samo na določenih mestih, ali samo v zvezi z opravljanjem posameznih uradnih dejanj, ali pa na osnovi pisnega dovoljenja pooblaščenega upravljavca. In na to dovoljenje je potrebno posebej opozoriti, saj zakon predvideva, da ga je možno izdati samo tistim osebam, ki opravljajo določena dela na železniškem območju (lahko si predstavljamo, da so to gradbena in vzdrževalna dela na infrastrukturi, geodetske meritve, verjetno tudi carinski pregledi vozil ipd.), to pa pomeni, da dovoljenj za druge namene gibanja na železniškem območju ni možno izdati, in da bi vsakršno tako izdano dovoljenje pravzaprav pomenilo kršitev določb Zakona o varnosti v železniškem prometu.
Kaj torej pomenijo prej navedene določbe za vse tiste, ki ne spadamo med zgoraj navedene izjeme?
Predvsem to, da se lahko zadržujemo na železniškem območju pravzaprav samo kot potniki ali kot uporabniki železniških storitev pri prevzemu blaga, in da nam je dovoljeno zadrževanje v čakalnicah, na peronih in na mestih, določenih za delo z uporabniki (6. člen pravilnika), ter da se lahko gibamo samo po podhodih in nadhodih in po posebej določenih mestih za prečkanje tirov (7. člen pravilnika).
Kaj pa bi se nam lahko zgodilo, če bi se zadrževali in gibali izven zgoraj navedenih mest?
Po 14. členu pravilnika imajo pooblaščeni železniški delavci pravico in dolžnost opozoriti osebe, ki se zadržujejo na železniškem območju, kjer je to prepovedano, jih odstraniti iz območja in prijaviti pristojnemu organu. Takšni prijavi bi verjetno sledila denarna kazen v višini najmanj 20 000 SIT (103. člen zakona), če bi bili obdolženi zgolj prečkanja proge izven označenega prehoda, sicer pa v višini najmanj 40 000 SIT (tretji odst. 101. člena zakona).
Kot vidimo, fotografiranje samo po sebi ni problematično, sta pa problematična dostop in gibanje po železniškem območju, in če nam železničarji slednje tolerirajo, s tem tudi sami kršijo zakon.
Lep pozdrav,
Tomislav Vauda
Re: Postajališče Ljubljana -Tivoli
ne dolgo nazaj sem bil na postajališču Moste - tudi tam je vlak - to pot Goldoni pripeljal s približno 10 km/h, vendar je bil prej najavljen po zvočnikih ....Dirigent napisal/-a:Samo tole...ob ogledu postajališča sem pogrešal kakšno opozorilno tablo za naključne sprehajalce, ki jih je tam kar nekaj, posebno ob nedeljah, ko pridejo otroci gledat vlake.Rumena črta na tleh je že zelo zbledela. Zelo nevarno za nekoga, ki ne pričakuje prevoza vlaka s 100 km/h iz ljubljanske smeri.Mislim, da bi vsak prevoz vlaka moral biti najavljen po zvočnikih, ki so sicer montirani nastebrih, vendar molčijo.
Vsaj opozorilna tabla bi morala biti...za kakšne razigrane otroke, ki se prerivajo po peronu, ali take in podobne profile obiskovalcev.
Da o plezalcih preko ograje na sredini sploh ne govorimo....
Re: Postajališče Ljubljana -Tivoli
Zaradi disipline (beri nediscipline) potnikov, ne pomaga nobena opozorilna tabla. Mislim, da si celo sam ugotovil, da ne pomagajo niti fizične ovire, saj ljudje plezajo pri prečkanju tirov, čez ograjo, ki je v sredini med levim in desni tirom.Dirigent napisal/-a:Samo tole...ob ogledu postajališča sem pogrešal kakšno opozorilno tablo za naključne sprehajalce, ki jih je tam kar nekaj, posebno ob nedeljah, ko pridejo otroci gledat vlake.Rumena črta na tleh je že zelo zbledela. Zelo nevarno za nekoga, ki ne pričakuje prevoza vlaka s 100 km/h iz ljubljanske smeri.Mislim, da bi vsak prevoz vlaka moral biti najavljen po zvočnikih, ki so sicer montirani nastebrih, vendar molčijo.
Vsaj opozorilna tabla bi morala biti...za kakšne razigrane otroke, ki se prerivajo po peronu, ali take in podobne profile obiskovalcev.
Da o plezalcih preko ograje na sredini sploh ne govorimo....
Dokler starši svojim najmlajšim ne bodo vcepili v njihove male glavice, da v neposredni bližini železniških naprav in objektov nimajo kaj počenjati, ne vidim druge pametne rešitve. Represija ni nikoli obrodila sadov. Tako pa dnevno redno vidim, kako se starši z otroki sprehajajo po tirih, nameščajo kamenje na tire, obvozijo potni prehod v času spuščenih zapornic,.... Noro, včasih se prav čudim, da ni še več nesreč ,....
NIL ADMIRARI!