VLAKI.INFO

železocestnik napisal/-a:Rusi javljajo, da je strojevodja zaviral....
Zmanjšal je hitrost s 95 na 88 km/h.
Menda pa ta strojevodja izredno dobro vidi. Skrivljene tire je videl 200 metrov pred sabo, tako da je lahko zmanjšal hitrost z zaviranjem za 7 km/h. Bo treba narediti izračun...saj veste, tako kot v avto šoli...

Pozdrav

Dolfe napisal/-a:Nejčevo modificiranje zavor v TRAINZ simulatorju me je vspodbudilo, da pojasnim nekaj zakonitosti zavornega sistema, ki je v uporabi na železnici. Kdor to vé, oziroma ga ne zanima, naj to solato kar zanemari. Če pa je komu kaj več do tega področja, potem pa kratek opis.


Torej, v realni vožnji je tako, da rabijo potniške zavore 3 - 5 sekund da se aktivirajo in primejo. Ta pretečeni čas se imenuje "naskok". Potreben pa je zato, da se na vseh vagonih aktivirajo zavore in začnejo enakomerno zavirati. Če tega ne bi bilo, bi se vlak sestavljen iz recimo 5 vagonov pretrgal najmanj na dva dela ali še več. Ne vprašajte, kako bi potniki prenašali to nabijanje. Čas popuščanja potniške zavore pa je 15 do 20 sekund. Torej, ko odvreš, rabi zavorni sistem od 15 do 20 sekund da preneha zavirati.

Vsi tovorni vagoni imajo na izbiro potniško in tovorno zavoro. V tovorni zavori je ta čas "naskoka" dolg od 18 do 30 sekund. In čas odviranja (popuščanja) traja kar 45 do 60 sekund. Vendar se tovorna zavora ne uporablja že približno 19 ali celo 20 let.


Zakaj je temu tako?

1. Nemogoče je zagotoviti, da bi razporedniki in zavorno drogovje bilo pri vseh vagonih enako časovno naravnano. Različni vagoni, različni proizvajalci zavor, kot so: Knorr, Westighouse, ... itd...

2. Zaradi dolžine vlaka se najprej aktivirajo razporedniki (zavore), v odvisnost oddaljenosti od zaviralnika na lokomotivi. Tako prvi vagoni za lokomotivo prej primejo, kot pa zadnji. To se še bolj občutno pozna pri recimo 500 m dolgem vlaku. Hitrost padca zračnega tlaka od mesta znižanja (lokomotivski zaviralnik) je okrog 250 m/ sekundo. Torej sklepni vagon v optimalnem smislu začne zavirati kar 2 sekunde kasneje, kot prvi vagon za lokomotivo. V tem času pa se vse zavore ujamejo in počasi začnejo kontrolirano "grabiti".

Tako je eden velikih dejavnikov precej dolge zavorne poti vlaka tudi ta zakasnitveni čas.

Še primer: Če vozi vlak s 100 km/h in je potreba po hitrem zaviranju, lahko kar seštejete. Do 2 sekundi reakcijski čas strojevodje (ni enako kot v cestnem prometu, kjer je ta čas 1 sek.), plus 5 sekund naskoka. Skupaj torej 7 sekund, da se zavore polno aktivirajo in pričnejo s svojim delom. V 7 sekundah pa vlak pri hitrosti 100 km/h prepelje približno pot dolgo kar 190 metrov. Potem pa še prevožena pot do popolne ustavitve ........


........... in avto je na puferjih. press



lp
Dolfe

železocestnik napisal/-a: Menda pa ta strojevodja izredno dobro vidi. Skrivljene tire je videl 200 metrov pred sabo..

železocestnik napisal/-a:
Ali je res možno videti skrivljene tire na razdalji 200 metrov?
In, ali strojevodja skozi gleda tire pred sabo?

cokla napisal/-a: Nekako takole izgleda deviacija tira pred tabo ko voziš vlak.

@cokla, to je pred p. Pragersko? Kateri dejavnik je prisoten pri tej deviaciji, oziroma, kako je lahko prišlo do tega? Rolling Eyes