V Četrtek, 23.10.2008 sem se z vlakom 2916 lepo peljal domov iz Poljčan. Vlak je bil sestavljen iz dveh Simotov, spredaj ta krtaki in daljši zadaj. Lepo sem se namestil čisto spredaj in užival v vožnji. Odpeljali smo iz Pragerskega in utonil sem v rahel dremež. Ko smo po tisti ravnini proti Račam ravno lepo razvili hitrost je naenkrat dvakrat počilo. Imel sem občutek, da se je cel vlak stresel, mene pa je v trebutku prestavilo iz dežele (pol)sanj v realnost. Ker nisem ugotovil, od kod je prišel zvok poka, sem mislil, da smo kaj povozili, vendar stojevodja ni zaviral, je pa zmanjšal hitrost. Da je stvar kar resna je bilo videti tudi po tem, da je sprevodnik vidno vznemirjen odhitel k strojevodji v kabino. Malo po tistem poku se je v vlaku pričel širiti vonj po zažganem. To je bil tisti značilni vonj, ko se "žge" nekaj električnega.
No, z zmanjšano hitrostjo smo pripeljali v Rače, kjer so nas obvestili, da bomo morali zaradi okvare čakati. Naenkrat je bilo časa več, kot dovolj, zato sem lahko malo slikal dogajanje.
In na naši garnituri je bilo kaj videti. Pantograf (ups. sooorrry Dolfe, seveda sem milil na OT) je imel neko čisto novo obliko.
Ko sem pogledal OT na drugi garnituri, je bilo jasno, od kod dvojni pok. Ta OT se je še "držal", je pa bil močno načet.
Na srečo je bil na vlaku še en strojevodja, ki se je ravno peljal na delo v MB. Kot sem videl skozi okno, sta strojevodji, sprevodnika in vlakovni odpravnik staknili glave ter naredili "bojni načrt". Prvi korak je bil, da so nas, potnike, spravili iz sprednje garniture v zadnjo. Nato so sprednjo odpeli in jo poskusili spraviti na stranski tir. Oddaljevanje nesrečnega Simota je iz drugega vlaka izgledalo takole:
Ker ima hudič mlade v velikem številu, pa tudi stric Murphy je neutruden, je ranjeni Simo omagal takoj po tem, ko je prevozil kretnico in obstal z zadnjim koncem preko mejnika. Izveden je bil hiter popravek bojnega načrta in našega Simota smo spet priklopili na ranjenaca ter ga porinili na stranski tir. Operacija je bila prav zanimiva, saj po vklopu spenjače vlaka ni mogoče voditi iz kapine zadnje, priključene garniture. Tako je komando prevzel strojevodja v ranjencu in se dobesedno porinil na stranski tir. Nato smo se sped odpeli in se "ritensko" vrnili na peron. Počakali smo še na papirje in ga, kjub poškodovanemu OT veselo odpičil v MB.
Za konec še drug pogled na poškodovani OT:
Prispeli smo s cca 50 minutno zamudo, a glavno je, da mso prišli. Ob tem moram pohvaliti osebje vlaka in postaje, saj so hitro in spretno rešili težavo.
P.S. Upam, da mi bodo SŽ še naprej dovolile potovanje z njihovimi vlaki, saj je to že moj tretji odtrgani OT (jaz pa ftrgane pantografe zbiram press
! Pa se ne pišem Strojan 
)LP
Jože
Je pa proga med Pragerskim in Račami kot naročena za to, saj je na enem delu ob progi cesta, ki je višje od proge in si tako bližje vozni mreži, pa še v gozd se lahko baraba skrije in čaka na pokanje, trganje in lomljenje vozne mreže in tokovnega odjemnika. 