Nesreča tovornega vlaka pri Delnicah

[Nurmi]

Jaz bom pa kot slovenski železničar izrekel samo eno globoko in iskreno sožalje družini!
Ker vi je krjance itak nimate,ker vas zanima samo šnofanje,kje,kaj,pa zakaj,pa katera loksa! Ko kake pičketine!

[leteči vlak]

Nurmi, če bi spremljal še kakšen drug železniški forum, bi videl, da smo se sprva pogovarjali le o nesrečenemu strojevodji in njegovemu pomočniku.

Mislim, da je prav, da se pogovori tudi o samem vzroku nesreče (potek nesreče, konstrukcija lokomotive itd), saj je forum namenjen debatam o železnici... Iz vsake nesreče se da kaj naučiti.

[cokla]

Tale tekst je citiran z hrvaškega foruma...dragi moji. Preberite tole podrobno in pomislite kaj so doživljali vpleteni. In Nurmi...verjemi, da od nesreče naprej ni ure, da ne pomislim na nesrečnega strojevodjo in njegovo družino.

Slijed događaja je tekao ovako...

61206 prošao Skrad oko 18.10. U isto vrijeme iz Šoića krenuo je i vlak 48900 sa voznom i zaprežnom lokomotivom. Oko 18.30 prometni dispečer RDV-om poziva "61206 javi se interventno" i to čuju svi vlakovi na pruzi od Ogulina do Rijeka. Nedugo zatim 701 pristiže u Zalesinu i čeka 61206 koji se ne javlja s pruge (a koji je trebao doći prije njega u Zalesinu). Još nitko ne zna za nesreću - svi pretpostavljaju da je vlak u kvaru, negdje u tunelu, da mu RDV očito ne radi (jer RDV-antena postoji u tunelu Kupjak)a mobitel nema vezu u tunelu. Oko 19.30 vlak 48900 pristiže u Lokve i odmah se skida sa njega zaprega i šalje kao strojna lokomotiva u Zalesinu kako bi uvukla 61206 u kolodvor (svi još uvijek predpostavljaju da je riječ o kvaru i nemogućnosti uspostave veze).
Strojna lokomotiva od 48900 odmah po dolasku u Zalesinu (iza 19.45) napušta kolodvor s nalogom za opreznost - jer svi još uvijek predpostavljaju da bi vlak mogao doći, i dolazi do ulaznog signala kolodvora Zelesina sa strane Skrada (približno ulaz u tunel), te odatle pomoćnik strojovođe pješke, sa bakljom i baterijom, odlazi u tunel. Tunel je dug nešto više od 1200 metara. Na oko 1000 metara od ulaska u tunel pomoćnik vidi što se dogodilo, uspostavlja kontakt s ozljeđenim vježbenikom strojovođe (koji je vozio vlak) i trčeći odlazi natrag po lokomotivu. Još 1000 metara pješke natrag. U međuvremenu na pomoćnu lokomotivu dolazi i strojovođa vlaka 701 i svi zajedno (dvojica strojovođa i pomoćnik) odlaze lokomotivom do mjesta nesreće. Hitna pomoć je pozvana i čekat će u Zalesini.
Dolaskom do mjesta nesreće, strojovođe i pomoćnik iznose ozljeđenog vježbenika, ukazuju mu prvu pomoć i osiguravaju vlak od samopokretanja (pruga je na padu od 18 promila prema Skradu, a nedostatkom tlačenog zraka popuštaju kočnice i prijeti opasnost ako se vlak ne osigura, da se on stropošta natrag u Skrad gdje već stoji brzi vlak 702), pronalaze mrtvog strojovođu, te odlaze lokomotivom ka Zalesini gdje ih je dočekala hitna pomoć.
Prva je potom na mjesto događaja došla policija iz Delnica.
Tek po završetku obrade od strane policije, nešto malo prije ponoći, iznosi se mrtvo tijelo strojovođe i odvozi na riječku patologiju.


O samom udaru...

Odron je podigao lokomotivu za cca 1 do 1,5 m u zrak i zanio je u lijevo više od 1,5 m (s lijeve strane je bilo manje kamenja nego s desne) te je ona lijevom stranom u širini od oko 70 cm udarila u portal tunela. Strojovođa Domirović je u trenutku udara stajao na lijevoj strani, kraj kočnika. Ulazni zavoj u tunel je "lijevi" te je on sasvim sigurno prvi ugledao odron (jer njegovo je mjesto s desne strane lokomotive, na mjestu pomoćnika, odkle je nadzirao rad vježbenika) i vjerojatno je odmah reagirao i instiktivno krenuo ka kočniku kako bi spasio što se spasiti može, iako je već vježbenik zaveo brzo kočenje. U trenutku udara, jednostavno je "odrzan" lijevi dio upravljačnice u kojem se pokojni Damir nalazio, i on je na mjestu poginuo. Vježbenika su u glavu udarili uređaji koji se nalaze ispred njega na pultu, te ga je sam pult priklještio na njegovom sjedištu, gdje je i bio sve dok pomoćna lokomotiva nije došla po njega (oko 2 sata).


O objašnjenju HŽ-infrastrukture...

Uprava HŽ-infrastrukture o odronu govori kao o nesretnoj prirodnoj pojavi, što nije ni malo točno jer se urušio građevinski objekt - potporni zid ulaznog tunelskog usjeka, a o čemu ćemo, bar mi u Sindikatu strojovođa Hrvatske - itekako progovoriti već u ponedjeljak, nakon što se oprostimo od Damira. No prvo, dozvolite obitelji i nama, da u ovom teškom trenutku kada nam svima naviru emocije, ljutina, gorčina pa i bijes, prvo mislimo na Damira i da ga dostojno ispratimo kao našeg člana i kolegu, vrijednog, predanog i marljivog radnika, dobrog prijatelja, i - najbolnije - jedinog sina njegovih roditelja.

[Griffith]

nekaj na to temo danes na www.delo.si

Hrvaškim železnicam so ljubši fotelji kot potniki
http://www.delo.si/clanek/148025

[cokla]

=377]Pri 1.30 minuti...

Upam, da vsi razumete hrvaško...

[Tin€]

Ker se staram, so mi lahko kakšni podatki tudi ušli iz moje glave. Nekako pa mi ne gre v glavo dejstvo, da se ignorira zasedenost tira oz. rdeči signal in to za povrhu z normalno voznoredno hitrostjo.

Signal "Previden uvoz na postajo" in "Previden izvoz iz postaje" predpisujeta vožnjo zgolj z le 10 km/h. Pri izvozu ta hitrost velja preko kretniškega sistema (v primeru APB-ja) potem pa tja do 25-30 km/h, vendar v vsakem primeru le toliko hitro, da se lahko vlak varno ustavi.

Da nekdo z nalogom odredi normalno voznoredno hitrost na odseku, kjer je rdeč signal, mora biti narejen predhoden pregled odseka katerega pač SVN kaže kot zasedenega. To se lahko naredi od peš variante, preko posebnega vlaka (derezine), do rednega vlaka, kateri pač vozi pod določenimi pogoji (zmanjšana hitrost itd..).

Verjetno bi bila na tem odseku pred vstopom v predor prevelika hitrost tudi 30 km/h, domnevam pa da vsaj nebi bila tragična za strojevodjo. Zagotovo bi bilo potrebno v tem primeru tam voziti po principu varne zaustavitve vlaka.

To so sicer zgolj moja laična ugibanja, v kolikor se motim, vas naprošam da me popravite.

Če se ne motim, se je na tem forumu že vršila debata zaradi umetno zasedenih odsekov (merilni vlak), ter posledično nižje hitrosti vlaka za njim zgolj zaradi vzpostavitve SVN-ja v normalno stanje.

[cokla]

Signal "Previden uvoz na postajo" in "Previden izvoz iz postaje" predpisujeta vožnjo zgolj z le 10 km/h. Pri izvozu ta hitrost velja preko kretniškega sistema (v primeru APB-ja) potem pa tja do 25-30 km/h, vendar v vsakem primeru le toliko hitro, da se lahko vlak varno ustavi.

Sedaj je signalni znak "Previdna vožnja" in je hitrost max. 20 km/h....ki se lahko po novem postavlja tudi na prostornih signalih......

Da nekdo z nalogom odredi normalno voznoredno hitrost na odseku, kjer je rdeč signal, mora biti narejen predhoden pregled odseka katerega pač SVN kaže kot zasedenega. To se lahko naredi od peš variante, preko posebnega vlaka (derezine), do rednega vlaka, kateri pač vozi pod določenimi pogoji (zmanjšana hitrost itd..).

Če je medpostajna odvisnost in se vozi mimo izvoznega signala, ki je neuporaben ( seveda z nalogom ) je hitrost med dvema postajama,ki sta v medpostajni odvisnostivoznoredna, največ 100 km/h....proga je lahko pregledana in takoj za "izvidnico" potegne plaz....seveda se lahko zgodi, da naletiš na plaz z redno hitrostjo....

[541]

Signal "Previden uvoz na postajo" in "Previden izvoz iz postaje" predpisujeta vožnjo zgolj z le 10 km/h. Pri izvozu ta hitrost velja preko kretniškega sistema (v primeru APB-ja) potem pa tja do 25-30 km/h, vendar v vsakem primeru le toliko hitro, da se lahko vlak varno ustavi.

Čez kretnice 20 km/h, nato pa tako, da se lahko vlak pri naslednjem glavnem signalu ustavi (če je na stoj). Torej kot bi peljal mimo rumenega izvoznega signala. Če pa izvozni signal ne predsignalizira naslednjega glavnega signala, je pa po prevozu kretnic Vmaks 100 km/h. Prostorni odsek mora biti pred vključitvijo signalnega znaka previdna vožnja (ali danim dovoljenjem preko RDZ/telefona) prost (torej odjava za zadnji vlak oziroma da je predhodni vlak prispel na lastno postajo). Če na odseku stoji vlak, potem se lahko pomožna lokomotiva na progo odpravi le s Splošnim nalogom in ne s signalnim znakom previdna vožnja, kjer je zraven ostalega potrebno navesti v katerem kilometru stoji čelo oziroma sklep vlaka, ki potrebuje pomoč.

In glej Tine, pomožnega stroja najprej sploh niso poslali na progo, ker ga ne moreš poslati na čelo vlaka, če zanesljivo ne ugotoviš, da vlak na progi stoji in se ne bo premaknil. S tem bi poslal vlak proti vlaku (čelno), zato so poslali pomožno lokomotivo le do uvoznega signala postaje, kjer je tudi vhod v predor, nato pa je pomočnik strojevodje odšel iskati vlak peš v predor. Pomožni stroj bi v takšnem primeru, ko se ne ve, kaj je z vlakom na progi, lahko poslal do vlaka na zaseden odsek le na sklep. Šele ko je pomočnik ugotovil, kaj se je zgodilo, se je vrnil in so z lokomotivo nadaljevali vožnjo mimo uvoznega signala do mesta nesreče (čela) tovornega vlaka.

Da nekdo z nalogom odredi normalno voznoredno hitrost na odseku, kjer je rdeč signal, mora biti narejen predhoden pregled odseka katerega pač SVN kaže kot zasedenega. To se lahko naredi od peš variante, preko posebnega vlaka (derezine), do rednega vlaka, kateri pač vozi pod določenimi pogoji (zmanjšana hitrost itd..).

To velja za APB, ki deluje na principu izolirk kot jih imamo pri nas le na postajah. Tak APB imajo v Srbiji, za Hrvaško pa nisem prepričan. Vožnja po preglednosti se pa predpiše zato, ker obstaja možnost, da je odsek lažno zaseden zaradi zloma tirnice (in ne zato, ker se mogoče na progi nahaja kak vagon ali dva). To v Sloveniji na APB ne pride v poštev, ker prostost odsekov ugotavljajo števci osi. Da na odseku ni vlaka, kljub temu da tako kaže SVN, pa se ugotovi z odjavo. Kam bi pa prišli, če bi v takšnem primeru hodili od postaje do postaje peš in ugotavljali, če je zasedba zares lažna?

Če se ne motim, se je na tem forumu že vršila debata zaradi umetno zasedenih odsekov (merilni vlak), ter posledično nižje hitrosti vlaka za njim zgolj zaradi vzpostavitve SVN-ja v normalno stanje.

Pri lažno zasedenih odsekih je hitrost znižana na 100 km/h (števci osi) oziroma po preglednosti proge (izolirani odseki). Tako je pri nas v primeru vožnje čez lažno zasedene odseke hitrost med postajama omejena na 100 km/h (razen dodatne omejitve pri ASN Indusi-R ("po nalogu" 30 km/h). Ta problem z merilnim vlakom se pojavi pri APB s števci osi, pri APB, ki deluje na principu izolirk, te težave ni ... In če prvi zaporedni vlak ni 541, 312, ali 310 vlak pelje čez vso to "zasedenost" do 100 km/h. Poglavje zase so pa prehodi, eni zavarovani, drugi ne itd.

Torej pri vožnji zaporednega vlaka v medpostajnem razmiku se mora nesporno ugotoviti, da na tem odseku ni vlaka ali dela vlaka. Vlaku, ki zaradi napake APB obstane na progi, se lahko vožnja mimo rdečega prostornega signala dovoli šele, ko je vlak, ki je vozil pred njim, prispel na postajo.

[Tin€]

In glej Tine, pomožnega stroja najprej sploh niso poslali na progo, ker ga ne moreš poslati na čelo vlaka, če zanesljivo ne ugotoviš, da vlak na progi stoji in se ne bo premaknil. S tem bi poslal vlak proti vlaku (čelno), zato so poslali pomožno lokomotivo le do uvoznega signala postaje, kjer je tudi vhod v predor, nato pa je pomočnik strojevodje odšel iskati vlak peš v predor. Pomožni stroj bi v takšnem primeru, ko se ne ve, kaj je z vlakom na progi, lahko poslal do vlaka na zaseden odsek le na sklep. Šele ko je pomočnik ugotovil, kaj se je zgodilo, se je vrnil in so z lokomotivo nadaljevali vožnjo mimo uvoznega signala do mesta nesreče (čela) tovornega vlaka.

Očitno se midva nisva razumela glede časovnice tragičnega dogajanja. V kolikor mi je uspelo pravilno razumeti časovnico dogajanja, se je pojavil ta odsek kot zaseden brez pojava vlaka na njem. Verjetno so ga smatrali kot lažno zasedenega in odpravili nesrečni vlak na ta odsek. Na tem odseku oz. med postajama se v času izvoza nesrečnega vlaka ni nahajal prav noben vlak in s tem ni obstajal niti najmanjši sum po obležanem vlaku. Se pravi, potrebno je preveriti zakaj je odsek lažno zaseden. Tokrat žal ni bil lažno zaseden, saj je tisti udor zemljine in kamnine javljal pravilno.

Me pa zelo bega hitrost s 100 km/h na lažno zasedenem odseku, klub dejstvu, da je vlak pred tabo (dvotirna proga) prispel na naslednjo postajo v celoti, oziroma da je vlak na enotirni progi ob križanju s tvojim vlakom prevozil postajo vključno z vagonom na katerem je označen "sklep".

V preteklem letu sem imel priliko govoriti z dvema strojevodjema, katera sta imela bližnje srečanje z nenadno oviro na progi. Prvi jo je dobesedno nabasal na gorenski progi, žal je bila kamnina premajhna, da bi javljala zasedenost tira, hkrati pa prevelika za Simota (hvala bogu da je bilo tako). Drugi primer pa se je zgodil na koroški progi, kjer je bil javljalnik zasedenosti tira zaradi skale na progi v obliki trgovke na drugem bregu Drave. V kolikor bi strojevodja nabasal na tisto skalo bi zagotovo končal v Dravi. Očitno se je splet okoliščin razvijal pozitivno in so pred izvozom vlaka le tega zaustavili na postaji. Imel sem priliko videti tisto skalno gmoto iz kabine, katera je bila le odmaknjena iz svetlega profila (malo dlje) in verjemite mi, da ni bila majhna. Morda je še vedno tam.

Kot sem že napisal, so to le moja laična ugibanja. Na zasedenem odseku (četudi lažnem) pa bi zagotovo zmanjšal hitrost, neglede na zamude in posledice.

[cokla]

Kot sem že napisal, so to le moja laična ugibanja. Na zasedenem odseku (četudi lažnem) pa bi zagotovo zmanjšal hitrost, neglede na zamude in posledice.

Tine, za to samovoljnost ne bi imel nobene osnove...te pa do neke mere razumem...če pa nalog ni napisan v stilu "previdne" vožnje sklepaš, da promet ve za kaj se gre in ukrepaš po pravilniku-ta pa ti dovoljuje max. hitrost 100 km/h ... in tu je hakelj " nošnje glave na prodaj " pri strojevodjih, ki imaj(m)o, baje, sanjsko službo z "bajnimi" plačami...itak samo sedeimo in "knofe pritiskamo" kot je dejal moj svak...

[Nurmi]

Tine tu moraš razlikovati zasedenost tira,kjer se kontrolirajo vožnje,prostosti vlakov.In javljalnike plazov.Če ni vlaka na odseku in se odsek lažno zasede nima prometnik nobenega zadržka da ne bi vlaka vozil.Javljalniki so drugo.Jaz se ne spomnim da bi skala kdaj povzročila zasedenost tira.Pri izolirkah bi morala prebiti tirnico ali potrgati vezice,pri števcih jo pa sploh ne zazna,razen če ne bi padla direkt na števce osi in sesula števno mesto.Zakaj se ne da take pozornosti na to?Ti bom po domače povedal,zato ker jebe non stop!!!
In bi vse stalo.Pri izolirkah je treba samo "grupo ven-grupo notri" ali pa dvignit napetost na trafeljcu,števci osi so pa števci osi.Imajo svoje dobre in svoje slabe dneve kot ljudje.

[Tin€]

Nurmi, javljalniki plazov so mi kristalno jasni že od leta 1982. Verjetno sem se malce nerodno izrazil glede zasedenosti tira zaradi skale na gorenjki. Seveda je logično da skala ne more signalizirati zasedenosti odseka pa četudi bi bila tako velika, da bi ležala čez obe tirnici.

Moja domneva pa je, da je tisti podor pred predorom vseboval tudi nekaj vlažne zemlje, kar je lahko sprožilo signaliziranje zasedenosti tira. Morda kdo ve kako je bilo z zasedenostjo tira ob poplavah, kjer je bil nanos blata na progi Zidani Most - Dobova (če se prav spomnim kar trikrat preko proge).

[desiro]

Tako je pri nas v primeru vožnje čez lažno zasedene odseke hitrost med postajama omejena na 100 km/h (razen dodatne omejitve pri ASN Indusi-R ("po nalogu" 30 km/h).

To pa ne bo čisto res, kot jaz vem, je hitrost vlaka opremljenega z avtostop napravo I 60 R ( Indusi 60 R), ko le ta vozi po nalogu max 40 km/h od tod tudi lučka bele barve "Behfel 40". To potrjuje tudi dokument Slovenskih Železnic "ASN Avtostop naprave na vlečnih vozilih", iz junija 2004. V 6. delu z naslovom ASN I 60 R.

[cokla]

Tako je pri nas v primeru vožnje čez lažno zasedene odseke hitrost med postajama omejena na 100 km/h (razen dodatne omejitve pri ASN Indusi-R ("po nalogu" 30 km/h).

To pa ne bo čisto res, kot jaz vem, je hitrost vlaka opremljenega z avtostop napravo I 60 R ( Indusi 60 R), ko le ta vozi po nalogu max 40 km/h od tod tudi lučka bele barve "Behfel 40". To potrjuje tudi dokument Slovenskih Železnic "ASN Avtostop naprave na vlečnih vozilih", iz junija 2004. V 6. delu z naslovom ASN I 60 R.

Ja, desiro..prav imaš. Marko se je verjetno zatipkal....bolje manj kot preveč.

[desiro]

Ja, desiro..prav imaš. Marko se je verjetno zatipkal....bolje manj kot preveč.

Ah sej če je preveč, pa ASN sam od sebe zmanjša hehe