V Avstriji je večinoma padal sneg. Sneg pa ne tvori žleda.desiro napisal/-a:Ko gledam tele slike z žledom na voznem vodu, se mi pojavlja vprašanje.
Kako to da v avstriji ni žledu na voznem vodu? Ali je to zaradi večje napetosti in je žica toplejša?
Za nastanek žleda je idealna kombinacija dokaj toplega zraka v višinah, ki povzroči padavine v obliki dežja, in hlad v nižinah, ki mogoči, da ta voda zmrzne preden pade na tla. Danes ponoči:
vir: ARSO
Vidi se topla plast zraka na višini okoli 1700 metrov. S tem da je to današnji vertikalni prerez, ko se je v višinah že ohladilo. Danes žleda ne bi več bilo. Vmesna hladna plast (recimo pod 1500 metri) je pretanka, da bi kapljice po poti zmrznile (in bi padala sodra), so pa podhlajene. Zato ta voda zmrzne praktično takoj, ko se na kaj ujame (veje, žice, ...).
Pa še razmišljanje @Anzeeta: marsikaj se da ... lahko bi nad nosilno vrv dali še streho, ki bi bila zmožna nositi 200kg ledu na tekoči meter. In vse skupaj obesiti na stebre in konzole z nosilnostjo par 100 ton. Ampak potem bi se našel kdo, ki bi projektanta povprašal po mentalnem zdravju. In to upravičeno.
Je že tako, da se stvari cenovno optimizirajo na izredne razmere, ki so dovolj pogoste da so stroškovno še opravičljive. Podoben primer je protipotresna gradnja, dela se na potrese, ki se redno dogajajo, ne na one ki bi se lahko zgodili vsakih 1000 let (statistično, morda nas čaka kakšen že jutri).
Čisto nekaj drugega je veliko škode, ki nastaja zaradi podiranja drevja na infrastrukturo. Seveda lastniki tega drevja niso pripravljeni na sanitarno sečnjo. Ampak marsikatera žica in cesta bi ostale brez bistvene škode (in prekinitve funkcije), če drevje ne bi padalo po tej infrastrukturi. Primer so vse ne-elektrificirane proge. Morda bi se potrgala optika (ki je peljana po stebrih ob progi) zaradi teže žleda, proge pa bi bile še vseeno prevozne. Tako pa ...