Preserje
Preserje
Nekaj iz takratnega gasilskega glasila.
Pa smo tam...
Toliko variant o vzrokih nesreče v Preserju kroži, da človek ne ve kako in kam....Meni je znana samo ta ( in je seveda neverodostojna!), da je zatajila postajna signalno varnostna naprava. Ne verjamem, da bi strojevodja in tisti drugi, ki je v časopisu omenjen kot "vlakovodja" družno zaspala na tako kratki relaciji, kot je Ljubljana-Preserje in tam prevozila rdečo luč na US A....
- OrientExpress
- Strojevodja I
- Prispevkov: 453
- Pridružen: 03.06.2006, 12:46
- gomulka014
- Strojevodja I
- Prispevkov: 454
- Pridružen: 18.11.2005, 13:24
- Kraj: Ljubljana
http://www.slo-zeleznice.si/uploads/pic ... r_2005.pdf
Stran 8 (drugi del članka o gomulkah), razdelek Najhujša nesreča z elektromotornikom.
Stran 8 (drugi del članka o gomulkah), razdelek Najhujša nesreča z elektromotornikom.
A imaš v mislih nesrečo me Savo in Litijo? Takrat sem bil na tisti gomulki potnik...Glasnik napisal/-a:Poznam pa strojevodjo, kateri je imel nesrečo 21.04.1980 z gomulko. Od takrat več ni bil strojevodja. Bil pa je kar nekaj let v kliničnem centru. Rekel je, da v najbolj norem času, saj je bil takrat v kliničnem centru tudi predsednik Jugoslavije.
L.P.: Glasnik
LPB
Uf, da se samo spomnim... Bil sem v drugem ali tretjem vagonu gomulke, se ne spominjam več natančno, prileteli pa smo na sklep stoječega tovornega vlaka... Velik kup je nastalGlasnik napisal/-a:Ja točno tisto. Bojda je bilo na vlaku bolj malo potnikov in naj ne bi bil nihče poškodovan, razen strojevodje. Imel je kar precej plastičnih operacij in presaditev kož. Je pa zelo močno "počlo".
L.P.:Glasnik
LPB
Sava-Litija 21.04 1980 ob cca 16.30
Po trčenju Gomulke na sklep tovornega vlaka je prišlo do iztirjenja le te na sosednji tir. V tem trenutku je iz ljubljanske smeri pripeljal tovorni vlak z mopedom, če se ne motim 342 022 in trčil v iztirjena vozila. Strojevodja z mopeda je ušel na varno v hodnik lokomotive. Trenutek za tem se mu je "pridružil" odbojnik. Nekaj dni je bil uveden enotirni promet, da so pospravili posledice nesreče.
Re: Sava-Litija 21.04 1980 ob cca 16.30
Takrat sem hodil še v šolo in s tistim vlakom sem se odpravil na koncert Lene Lovich (bohve, če se je še kdo spomni!!!) v Ljubljano. Malce sem zadremal na vlaku in ravno ko smo šli mimo Save sem se predramil. Potnikov ni bilo prav dosti na vlaku. Z nogami sem se zataknil za kovinsko ogrodje pod nasprotnim sedežem, da se bom pretegnil. V tistem je začel vlak močno zavirati, tako da sem se vprašal, češ kaj pa je to? No in takoj zatem je strašno počilo. Zabrisalo me je v nasprotni sedež, katerega je seveda odtrgalo iz tal, pristal pa sem pod sedežem na nasprotni strani vagona. Noro...!!! Pobral sem se, v vagonu je bilo vse sivo in prašno, videl sem, da je bil spodaj nek vagon s cementom ali nekaj podobnega. Pomagal sem neki gospe in mlajši punci skopati se iz vagona na plano in vsi smo se zbrali na cesti ob progi. Prva gomulka je bila totalno sesuta, zadnja pa cela na tirih (bile sta dve garnituri). Še sedaj vidim zmečkane vagone in vso prelomljeno gomulko. Na cesti je bil precejšen kup zemlje. Vse skupaj se je namreč dogajalo v zavoju, tam kjer je cesta najbližje tirom.Florjan napisal/-a:Po trčenju Gomulke na sklep tovornega vlaka je prišlo do iztirjenja le te na sosednji tir. V tem trenutku je iz ljubljanske smeri pripeljal tovorni vlak z mopedom, če se ne motim 342 022 in trčil v iztirjena vozila. Strojevodja z mopeda je ušel na varno v hodnik lokomotive. Trenutek za tem se mu je "pridružil" odbojnik. Nekaj dni je bil uveden enotirni promet, da so pospravili posledice nesreče.
Nikoli ne bom pozabil človeka v halji (verjetno je bil pomočnik strojevodje), ki je prilezel izpod kupa vagonske pločevine. Vsaj tako je zgledalo. Očitno je bil ves v šoku:"Meni ni nič, meni ni nič, pomagajte drugim...!"
Noro in nepozabno, vam povem. In nato je iz nasprotne smeri priletel še tovorni vlak v ves tisti kup...!
Peš sem se odpravil proti Savi in štopal vmes. Niti ne spomnim se več ali sem dobil štop ali ne, vem le, da sem se potem iz Save peljal nazaj proti Zidanem Mostu in proti Sevnici. Na vlaku sem poslušal modrovanja in cel kup čenč o nesreči in si mislil svoje. Niti na pamet mi ni prišlo, da bi sopotnike opozoril na to naj nehajo nakladat in čenčat vse sorte neumnosti, ker sem vse skupaj doživel na svoji koži...!
Najbolj šokantno pa se mi je pravzaprav zdelo in to mi je bilo najbolj pred očmi, da sem se prav dobro spominjal lepe, cele gomulke, ko sem vstopal vanjo ter potem kup železja po nesreči...
...aja, in koncerta takrat zelo popularne Lene Lovich nisem nikoli videl...
P.S.: No, nekaj let kasneje me je pot zanesla na železnico. Direktno v vleko. Na lokomotive, saj je bilo kmalu treba vežbati. Si lahko predstavljate kako je bilo prvo ali morda drugo vožnjo, ko sem vsak nepregleden zavoj s tesnobo v srcu gledal ali se bo kaj pripeljalo po istem tiru nasproti...
...ampak je zelo hitro izginila tista tesnoba in vse skupaj mi je prav hitro zlezlo pod kožo, kot se reče
LPB