Iter

Humor in bedarije so pol zdravja :)
Uporabniški avatar
Re 4/4
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 2819
Pridružen: 01.09.2011, 20:55

Re: Iter

OdgovorNapisal/-a Re 4/4 » 10.02.2016, 19:39

Ma sej so skorak vsi isti. :lol:

https://alltheworldstokamaks.files.word ... 008-07.jpg

KSTAR tokamak iz Južne Koreje. Že leta 2008 :roll:

Dve leti nazaj, 48 sekund plazme pri 50×10^6 K pri 3,5 Teslih :shock:
Uporabniški avatar
TERMINATOR
Mojster
Mojster
Prispevkov: 621
Pridružen: 11.02.2007, 11:45

Re: Iter

OdgovorNapisal/-a TERMINATOR » 10.02.2016, 20:23

:lol:
Menda res.
Majčkeno drugačen je mogoče japonski LHD.

LP
Uporabniški avatar
TERMINATOR
Mojster
Mojster
Prispevkov: 621
Pridružen: 11.02.2007, 11:45

Re: Iter

OdgovorNapisal/-a TERMINATOR » 24.04.2016, 17:59

Uporabniški avatar
mkx
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3303
Pridružen: 20.03.2011, 9:03
Kraj: Dolenjska

Re: Iter

OdgovorNapisal/-a mkx » 24.04.2016, 21:03

Uh, če jaz prav razumem se Ameri hvalijo z izboljšano trajnostjo kondenzatorja, naši pa s povečano kapaciteto akumulatorske baterije.
LP, Metod
Uporabniški avatar
Re 4/4
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 2819
Pridružen: 01.09.2011, 20:55

Re: Iter

OdgovorNapisal/-a Re 4/4 » 26.04.2016, 12:10

Tele baterije in kondenzatorije naj ne tišijo v elektrarne z možnostjo shranjevanja energije. Že tako inverterji uničujejo elektroenergetski sistem in prihaja do vedno manjše inercije sistema, ki je nujna za normalno obratovanje. Sploh pa te mini elektrarne s subvencijo (ki ni nič drugega kot pokrivanje pufov obnovljivih virov, ker niso rentabilni pod ceno 80 € za 1 MWh. Pa še Slovensko gospodarstvo nima nič od njega. Le bdp Kitajske in Nemčije se dviguje) uničujejo velike eletrarne (držijo sistem v pokonci s svojimi storitvami) s svojo dampinško ceno.

Če se kdo čudi, ker teš tolče izgubo, naj ne bo začuden, če bo čez čas tudi Krško v rdečem, zaradi obnovljivih virov, ki pa sistemu prinesejo za svojo ceno bistveno premalo. Potem se pa vprašaš, kje se bo dobilo nadomestilo za 1330 MW, ki po vrhu še nudi ogromno rotacijsko maso omrežju (inercija).
Potrmtakem lahko tudi fuzijo pozabimo.
Tesla se pa v grobu obrača. #-o
Uporabniški avatar
TERMINATOR
Mojster
Mojster
Prispevkov: 621
Pridružen: 11.02.2007, 11:45

Re: Iter

OdgovorNapisal/-a TERMINATOR » 22.09.2016, 19:00

Evo, pa se je začelo.
Prvi pomembnejši kos reaktorja:

Slika
Uporabniški avatar
Re 4/4
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 2819
Pridružen: 01.09.2011, 20:55

Re: Iter

OdgovorNapisal/-a Re 4/4 » 27.02.2018, 10:39

Iz Financ. Verjetno razen Terminatorja, kdo drug ne bo prebral...
"...Fotovoltaika bo Evropo stala več kot druga svetovna vojna."
"Za prenovo elektrodistribucijskega omrežja vsaj sedem milijard
Si upate objaviti članek ali intervju z naslovom Fotovoltaika bo Evropo stala več kot druga svetovna vojna, če ne bomo takoj nehali s to norostjo, me je vprašal Leon Valenčič z Elektroinštituta Milan Vidmar. Tako je nastal spodnji intervju.
Stroškov sončnih elektrarn in stroškov vojne z Valenčičem, vodjo oddelka Splošna energetika in načrtovanje energetskih sistemov na Elektroinštitutu Milan Vidmar, nisva primerjala. Zato intervju nima naslova, s kakršnim me je Valenčič izzval. Je pa uvodna misel služila za iztočnico.
Zakaj, menite, bodo stroški sončnih elektrarn stali Evropo toliko kot vojna?
Če bi hoteli nadomestiti en kilovat klasične elektrarne, bi morali zgraditi vsaj deset kilovatov sončnih elektrarn in še ogromno neobstoječih hranilnikov. Taka elektroenergetika bi bila v idealnih pogojih najmanj 15-krat dražja od klasične. Si to lahko privoščimo?
Takšne so zdajšnje razmere. O naložbah v čistejšo energijo in hranilnike pa govorijo v svetu v časovnih dimenzijah od deset do 30 let. Koliko bo po vašem mnenju takšna energetika dražja od konvencionalne okoli leta 2030 in 2050?
Danes se na elektroenergetiko spoznajo in o njej na veliko govorijo vsi, samo elektroenergetiki menda nimamo pojma o njej. Zanimivo, da so dandanes elektroenergetsko najbolj razgledani trgovci. V vsakem primeru bi bila takšna energetike neznosno draga za gospodarstvo in za gospodinjstva. Nesmiselno je špekulirati, ali bi bila desetkrat, 15-krat ali 25-krat dražja, ker vsaka cena, ki bi bila bistveno višja od dvakratnika današnjih cen, pomeni neznosno breme. Poleg tega pa hranilniki nujno pomenijo okrog 40 odstotkov izgub, sintetični metan pa 80 odstotkov izgub.
Avtorji Sternovega poročila britanski vladi so že leta 2006 ocenili, da bi bili stroški blažitve podnebnih sprememb veliko nižji, kot pa bo škoda, če ne ukrepamo. Drugače povedano, še bolj neznosno finančno breme od visoke cene elektrike si bomo nakopali, če bomo nadaljevali z zdajšnjim obsegom kurjenja fosilnih goriv. To so potrdile številne študije kredibilnih ustanov. Zakaj gledate samo del kalkulacije in ne celote bremen in koristi zmanjšanja izpustov? Menite, da se lahko sprejema dolgoročne odločitve o energetiki na podlagi takšnih delnih ocen?
Ogljikov dioksid ni ničesar kriv. Ogljikov dioksid je osnovna sestavina življenje na Zemlji, ravno tako kot kisik in voda. Nekoliko večja koncentracija dioksida pomeni boljše pogoje za življenje. Človeški izpusti dioksida ne morejo imeti omembe vrednega vpliva na temperaturo Zemlje. V bistvu smo hudo domišljavi, če si domišljamo, da lahko vplivamo na temperaturo našega planeta. Sonce z vsemi cikli in pojavi je tisto, ki ima daleč največji vpliv na razmere na Zemlji. Iz geološke zgodovine Zemlje je znano, da koncentracija ogljikovega dioksida v atmosferi sledi povišani temperaturi in ne obratno, kot trdijo viri, ki jih navajate. Na Zemlji bi nas moralo skrbeti pomanjkanje ogljikovega dioksida zaradi vezave ogromnih količin skozi geološko zgodovino v sedimentih, nafti, premogu... Torej s kurjenjem fosilnih goriv Zemljini atmosferi vračamo ogljikov dioksid. Vsi dosedanji ukrepi ne prispevajo k varovanju okolja, ampak ga dodatno bremenijo.
Kakšen razvoj hranilnikov pričakujete v naslednjih desetih letih? Kakšne zmogljivosti lahko dosežejo? Katere vrste hranilnikov so razvojno najbolj obetavne?
Fantaziranje o razvoju hranilnikov električne energije je nesmiselno, ker so količine, ki bi jih bilo treba hraniti, neznosno velike in, ker je vsakršna hramba povezana z velikimi izgubami. Konec zdravorazumske ekonomije je že pri tem, da moramo zgraditi vsaj deset kilovatov sončne elektrarne za nadomestitev enega kilovata klasične elektrarne.
Kakšne so še druge možnosti hrambe energije razen baterij? Vodik, drugi plini, ipd.?
Ni jih, ker so vsaka taka pretvorba v plin, kasnejša hramba in ponovna pretvorba v elektriko povezane z enormnimi stroški in izgubami. Si predstavljate tovarno sintetičnega metana na viške fotovoltaične energije? Taka tovarna bi obratovala manj kot 300 ur na leto. Razmislite o ceni take energije...
Zakaj pa resni investitorji toliko vlagajo v razvoj hranilnikov? Tesla, Panasonic, Kitajci, Korejci...
Tako kot pes na en kilometer zavoha samico, ki se goni, tako poslovneži zavohajo državne subvencije nekaj deset tisoč kilometrov daleč. Kaj to pomeni za elektroenergetiko, jih ne zanima, pa tudi znanja nimajo, da bi to razumeli.
Kako so oblikovali elektroenergetski sistem na Norveškem, kjer se ogrevajo na elektriko in imajo že precej e-avtov? Kako so tam rešili vprašanje dovolj velike priključne moči za gospodinjstva?
Norveška ima ogromna akumulacijska jezera za hidroelektrarne, ki zmorejo 12-krat več proizvodnje elektrike kot vse naše elektrarne in zmorejo zagotoviti tako proizvodnjo vse leto. Norveška ima približno dvakrat več prebivalcev kot Slovenja, ima pa na razpolago dvanajstkrat več električne energije. Zato so že zdavnaj zgradili električno omrežje, ki omogoča dovolj zmogljivosti za ogrevanje z elektriko.
O hranilnikih pa še tole. Če bi obstajali hranilki, bi morali hraniti elektriko, narejeno poleti, za zimo. Če bi pozimi hoteli narediti več sončne elektrike, da bi potrebovali manj hranilnikov, bi morali inštalirati 30-krat več fotovoltaik, pa bi še vedno potrebovali ogromno hranilnikov. Ob jasnih zimskih dneh proizvajajo eno tretjino poletne proizvodnje, poleg tega pa je pozimi mnogo oblačnih dni, pogosta je megla, na panelih se nabira sneg. Proizvodnja sončnih elektrarn v novembru, decembru in januarju je od deset do 20 odstotkov maksimalne poletne proizvodnje.
Malo za hec in še bolj zares: sončnice in vetrnice dejansko sploh niso elektrarne, dejansko se v elektroenergetskem sistemu obnašajo kot naključna, negativna, neelastična poraba.
Zanimiva misel. Jo lahko razložite?
V elektroenergetskem sistemu moramo vsak trenutek proizvesti natanko toliko moči, kot se je porabi, zato nujno potrebujemo take elektrarne, ki nam to omogočajo. Elektrarna je nekaj, kar se lahko vklopi in izklopi, lahko regulira moč, zagotavlja stabilnost, vztrajnost, ustrezno napetost. Sončnice in vetrnice jih pri tem samo ovirajo. Ni težko razumeti, da sonce ne sveti ponoči ali, ko je oblačno, malo težje je razumeti, da sončnice naredijo tri četrtine elektrike v topli polovici leta in, da v novembru, decembru in januarju tudi na jasne dneve naredijo bolj malo, oziroma skoraj nič, ker je dosti oblačnih dni.
Razmere se med državami zelo razlikujejo. V delih Avstralije, Kalifornije, Španije in še kje so potrebe po zimski hrambi elektrike bistveno manjše kot pri nas. V Nemčiji, Skandinaviji in ponekod drugod veliko računajo na vetrno energijo, ki je sezonsko manj občutljiva od sončne. Zdi se, da je Slovenija primerjalno gledano v zelo neugodnem položaju glede sončne in vetrne energije. Se strinjate?
Jaz bi temu rekel, da ima Slovenija srečo. Razmere se bolj malo razlikujejo, nobene lokacije ni, kjer bi sonce svetilo 24 ur na dan ves čas enako intenzivno. Če pri nas rabimo deset kilovatov sončnic za nadomestitev enega kilovata klasične elektrarne, v Španiji ali Kaliforniji rabijo »samo« osem kilovatov sončnic, kar je še vedno absurdno. Vetrnice so za elektroenergetski sistem še bolj škodljive, ker so manj predvidljive in je njihova proizvodnja še bolj spremenljiva. Poglejte Nemčijo, ki ima instaliranih že sto tisoč megavatov sončnic in vetrnic, ko pa elektriko najbolj rabijo, marsikdaj ne dobijo nič od njih. Celo emisije ogljikovega dioksida so se jim nehale zmanjševati, ko so začeli na veliko postavljati sončnice in vetrnice.
Kljub temu nič ne kaže, da bi pritisk EU na zmanjšanje izpustov popustil. Kaj lahko naredimo?
Cilji EU o zmanjševanju emisij ogljikovega dioksida so čista norost in absolutno neizvedljivi, prej kot bomo to razumeli, manj bo bolelo, ni pa nikakršnih izgledov, da bi se to kmalu zgodilo. Še enkrat malo za šalo pa še bolj zares: premog je gorivo prihodnosti za proizvodnjo elektrike, če premoga ne bomo kurili, tudi prihodnosti ne bo.
Niste odgovorili na vprašanje, kaj lahko naredimo za zmanjšanje izpustov v energetiki. Nekaj moramo. EU in mednarodna skupnost vztrajata pri podnebnih ciljih, na njuni strani pa so številne finančno najmočnejše korporacije.
Zgradimo štiri fleksibilne jedrske elektrarne v naslednjih 30 letih. O realnosti tega pa raje nič ne rečem.
Kaj lahko naredi slovenska elektroenergetska stroka? Je smiselno tudi pri nas vlagati v razvoj hranilnikov in omrežja? Kako velik izziv pomenijo za slovensko stroko zahteve po čistejši energiji?
Če se slovenska elektroenergetska stroka ne bo hitro streznila, je sploh ne bomo rabili, ker ne bo elektrike. Smiselnost vlaganj v omrežja je tesno povezana z zagotavljanjem ustrezne proizvodnje v resnih elektrarnah, ki pa jih uradna evropska in slovenska politika prepovedujeta. O vlaganjih v hranilnike pa sem že povedal, da nimajo smisla. Kar se zahtev po čistejši energiji tiče, bomo morali najprej razčistiti, katera energija je manj umazana. Če upoštevamo vse onesnaženje in emisije, ki jih povzročita proizvodnja in obratovanje sončnic, vetrnic in baterij, lahko hitro ugotovimo, da to niso čisti viri. Dejansko ti brez premogovnih elektrarn sploh ne morejo obstajati, ker jih ne bi mogli narediti.
Zakaj pa so potem v številnih državah sklenili, da bodo povsem opustili premog in to v desetih letih ali še celo prej?
Prvič: to so odločitve politikov, ki jih elektroenergetska realnost ne zanima. In drugič: te države imajo malo zelo starih premogovnih elektrarn, torej se v glavnem sprenevedajo. Kitajska že deset let zaporedoma vsak teden zgradi za dva bloka TEŠ 6 premogovnih zmogljivosti, torej sto TEŠ 6 na leto. Kaj lahko svetovni klimi prinese zaprtje nekaj blokov v Evropi? Indijski premogovni bum pa šele prihaja.
Kako ocenjujete spodbujanje gradnje sončnih elektrarn za samooskrbo?
Uredba o samooskrbi pa je v bistvu velika packarija. Samooskrbniki štirikrat bolj bremenijo elektroenergetski sistem in zanj (skoraj) nič ne plačajo.
Lahko predstavite izračun o štirikrat večji obremenitvi?
Dosedanji individualni odjemalci bremenijo nizkonapetostno omrežje z 1,5 kilovata, elektroenergetski sistem pa z 1,2 kilovata. Samooskrbnikom trgovci zraven 11 kilovatov sončnice obvezno prodajo še toplotno črpalko, ki v hladnem vremenu povzroči več kot pet kilovatov dodatne obremenitve, torej se obremenitev omrežja z 1,5 kilovata poveča na najmanj šest kilovatov že brez električnih avtov. Samooskrbna sončnica na strehi z 11 kilovati moči v omrežju, ki ni bilo zgrajeno za proizvodnjo ampak samo za porabo, pomeni za omrežje še večje breme kot njegova poraba. Bolj premožni, ki si lahko samooskrbo privoščijo, s tem parazitirajo v elektroenergetskem sistemu na račun manj premožnih, ki si takih neumnosti ne morejo privoščiti.
Električnih avtov, toplotnih črpalk in malih elektrarn ne moremo prepovedati. Njihovo širitev lahko kvečjemu upočasnimo, če odpravimo podpore. Krepitvi distribucijskega omrežja se zato ne bomo mogli izogniti. Imate morda ocene, kakšna vlaganja bodo potrebna?
Ne gre samo za krepitev distribucijskega omrežja, bi hitro postalo nezadostno tudi prenosno omrežje, torej bi morali govoriti o zelo hitri ponovni elektrifikaciji. Cena tega se začne pri kakih sedmih milijardah evrov, bolj verjetno precej več. Ne glede na prisotnost podpor in subvencij se bodo morale cene elektrike močno povišati zaradi njenega pomanjkanja. S tem se bo navdušenje nad električnimi avti in toplotnimi črpalkami hitro ohladilo.
Nekateri ponudniki sončnih elektrarn ponujajo storitev, pri kateri fotovoltaika zniža račun za elektriko za toliko, kot stane odplačevanje njene postavitve. To pomeni, da si lahko privoščijo sončno elektrarno tudi manj premožni. Samooskrba je prinesla drugačno delitev: takšne elektrarne si ne morejo privoščiti stanovalci v blokih. Ali podpirate širitev pravil o samooskrbi?
Fotovoltaika je in bo vedno škodljiva za elektroenergetski sistem. Že ime uredba o samooskrbi je debela laž. Samooskrba po slovensko je lobistični trgovski projekt, ki nas pospešeno pelje proti kameni dobi. Edino, kar lahko podpiram, je takojšnja ukinitev take uredbe, ne pa njeno širitev na »skupnostno samooskrbo«. Tisto znižanje računa za elektriko pri samooskrbniku mora nekdo plačati. In niti slučajno ni res, da si manj premožni lahko to privoščijo, ti si ne upajo niti pomisliti, da bi investirali 25 tisoč evrov za sončnico in toplotno črpalko, bodo pa prisiljeni plačevati tisto česar samooskrbniki ne plačajo elektroenergetskemu sistemu in, kar poberejo trgovci. Energetska revščina, socialni problemi…"


Za info. Kitajci so dejali, da so hranilniki eko-smeti in bodo rajši greli medij 500 metrov pod zemljo in skozi navadni termo proces pridobivali električno enerijo.
preglednik
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1266
Pridružen: 20.09.2006, 15:24
Kraj: Primorska

Re: Iter

OdgovorNapisal/-a preglednik » 27.02.2018, 11:10

Kar se tiče hranilnikov energije, ne vem zakaj se ne prakticira mehanskih hranilnikov (vrteči rotor kot hranilnik el. energije deluje po potrebi kot motor in generator istočasno). O tem smo že govorili. Vsaka enota (fotovoltika, vetrnica) bi imela ob sebi še takšen hranilnik za pokrivanje nihanj v omrežju. Nobenih dragih baterij, problematične kemije in onesnaževanja.
preglednik
Uporabniški avatar
Re 4/4
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 2819
Pridružen: 01.09.2011, 20:55

Re: Iter

OdgovorNapisal/-a Re 4/4 » 27.02.2018, 13:19

preglednik napisal/-a:Kar se tiče hranilnikov energije, ne vem zakaj se ne prakticira mehanskih hranilnikov (vrteči rotor kot hranilnik el. energije deluje po potrebi kot motor in generator istočasno). O tem smo že govorili. Vsaka enota (fotovoltika, vetrnica) bi imela ob sebi še takšen hranilnik za pokrivanje nihanj v omrežju. Nobenih dragih baterij, problematične kemije in onesnaževanja.


Čokolada milka je lahko z lešniki ali mandlji. Nisi nič naredil po tvoje. Še vedno rabiš za 1 kW iz teša, 10 kW iz sončnih in kup hranilnikov. Prostora pa nimaš
Da malo ponazorim zadnje dni. Trenutno je takšna potreba po električni energiji, da morajo v tešu delovati z blokom 6 na polni moči, ter še dodatno z blokom 4, ki vozi na sekundarni regulaciji in pokriva odstopanja od voznega reda. Z vsemi temi OVE pa Slovenija samo izgublja, ker se uvozna zmogljivost iz Avstrije, zaradi visoke proizvodnje OVE, zmanjšuje, ker je potrebno regulirati odstopanja in so vodi zamašeni. Narobe svet!

Reši nas le še fuzija. [-o< Teš pa nima alternative še vsaj 15 let ob intenzivnem razvoju. #-o
Uporabniški avatar
mkx
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3303
Pridružen: 20.03.2011, 9:03
Kraj: Dolenjska

Re: Iter

OdgovorNapisal/-a mkx » 27.02.2018, 17:56

Re 4/4 napisal/-a:Reši nas le še fuzija.

Tudi fisija ima še nekaj diha v reaktorjih ...
LP, Metod
anzovc
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 249
Pridružen: 08.03.2010, 21:26

Re: Iter

OdgovorNapisal/-a anzovc » 28.02.2018, 16:55

O ja, fisija bo še zelo aktualna, če ne uran, bo pa torij. Ker fuzija še ne bo tako hitro nared. Lahko se celo zgodi, (upam da ne) da se bo zgodilo, da bo zaradi kompliciranosti fuziske elektrarne elektrika iz nje izjemno draga, kar bo oteževalo razmah le teh, ali se pa celo ne bodo uveljavile.
Se bo treba počasi sprijazniti, da bo v bodočnosti elektrika postala draga, in še vedno ne bo na voljo, podobno kot ni na voljo vedno sonce in veter. Gospodinjstva, in drugi manjše porabniki: Naj imajo OVE na strehi in akumulator ali pa agregat v kleti, če hočejo imeti luč v hiši. Tega ti še pametna omrežja ne rešijo oz. samo delček. Na obzorju so že problemi, ko bojo hoteli vsi ponoči polniti svoj E - vozni park. Madona bo še pestro...
Kar se pa industrije tiče, pa seveda potrebujejo zanesljiv vir tu ni kaj. Zatorej zaradi mene lahko gospodinje (politiki) snujejo energetsko politiko, vendar samo za gospodinjstva sicer bomo kmalu vsi skupaj v temi.
tango
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 113
Pridružen: 05.11.2009, 0:35

Re: Iter

OdgovorNapisal/-a tango » 28.02.2018, 19:39

Dokler se bo vozni park polnil ponoči, ne bo nobenih problemov. Problem bo, ker bo vsak filal takoj, ko bo mogoče.
Uporabniški avatar
Re 4/4
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 2819
Pridružen: 01.09.2011, 20:55

Re: Iter

OdgovorNapisal/-a Re 4/4 » 28.02.2018, 20:29

Ko se bo vozni park polnil ponoči, bodo problemi še večji. Nič se ne investira v pasovno energijo. Razen nek in teš, ostale elektrarne niso primerne.

Vrni se na

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 8 gostov