Youtube - skrivanje pred sprevodnikom

[BoBi19]

Kaj vse ne poskušajo...

Povezava na video

kondukter in ostali.. vaše mnenje ?? Kondukter, se je pred tabo kdo skrival na vlaku in kako

[Griffith]

hahah Taj pa dobra. To je bolj za zajebancijo kot pa dejanski namen se peljati zastonj.

[kondukter]

Tudi jaz sem dobil občutek, da je vse skupaj le ena zajebancija!
Drugače je moje mnenje do "švercanja" že v osnovi negativno. Prvič že zaradi same službe, drugič pa je že zame vse skupaj na robu dobrega okusa. Zakaj? Obravnavati nekoga, ki pride k sprevodniku takoj in pove razloge da je brez vozovnice, je nekaj drugega kot, če se dela kot da je edini in najbolj pomemben na vlaku. Pri meni že samo poštenje ( v kolikor ne gre za izkoriščanje... ) igra pomembno vlogo...Sicer pa se tako ne splača veliko sekirati...Če razumete kam sedaj ciljam!

[železocestnik]

Lahko povem mojo lanskoletno izkušnjo v zvezi s "švercanjem".

Najprej moram povedati, da sem se zadnjič peljal z "normalnim" vlakom pred 20 leti na Dunaj in nazaj. Potem pa le še "hitre" proge n.pr. od Gattwicka do centra Londona in podzemne n.pr. v Parizu...
Sem pač povprečen Slovenec, ki se ne vozi z vlakom...

No, in sedaj še zgodbica o "švercanju" na irskih železnicah, ki ga vsekakor nikomur ne priporočam, saj se mu lahko pripeti, da bo končal pri sodniku....

Lansko leto sem bil konec maja v Dublinu.
Prebival sem v Bewleys Hotelu v Ballsbridgu, predmestju Dublina, okoli 4 km izven centra mesta. Zakaj to navajam se bo pokazalo kasneje, ko bo to moj glavni izgovor.
Proti večeru (okoli 7.ure) sem se odločil, da stopim malo do Irskega morja, ki je bil v neposredni bližini. Tako sem v pol ure prišel do obale in si ogledal mivkasto obalo, saj se je morje umaknilo daleč stran od obale. Po tej sipini pa so se še sprehajali in trimčkali zadnji obiskovalci.
Na JV sem videl pristanišče Dun Loaghaire, znano predvsem zaradi trajektov, ki vozijo od tu v Anglijo.
Ker je bilo sonce še visoko, sem si rekel, kaj če grem pogledati še to pristanišče, saj ni zgledalo, da je tako daleč, mestni avtobusi pa so vseskozi vozili mimo, tako da sem si rekel, da lahko odneham kadarkoli in se vrnem z mestnim avtobusom do hotela.
Ob obali je bila speljana tudi primestna železnica (elektrificirana), vendar nisem niti pomislil, da bi se vračal z vlakom...
Po poti ob obali (danes vem, da je bila dolga 9 km) sem ob 20.30 uri (po njihovem času ob 21.30, če moj canon ne laže)) srečal še dva kopalca (brrr...25. maj....), eden je bil kibic, drugi pa je res zaplaval..
Vmes sem se ustavil tudi v enem izmed pub-ov, kjer lahko vidiš utrip manjšega kraja (maja turistov še ni..) in se počasi prebil do pristanišča Dun Laoghaire. Po sončnem zahodu ob 20.45 uri (irski čas: 21.45) je naenkrat nastala tema, tako da sem si še samo malo ogledal pristanišče za jahte in začel razmišljati, kako se bom vrnil v hotel.
Pot je bila dolga 9 km, trajala je 3 ure, bil sem utrujen, opazil pa sem da se je frekvenca mestnih avtobusov zmanjšala na minimum (ni bilo več nobenega...).
Takrat pa mi je prišla prav železnica. Vseskozi so vozili vlaki ob progi, ki je bila speljana ob obali. Malo sem počakal na eni od postaj in videl, da še ustavljajo na manjših postajah in da to niso hitri vlaki..
Šel sem na eno teh postaj in pogledal, ali še bo pripeljal kakšen vlak, ko se je na semaforju pokazalo, da prihaja čez 2 minuti vlak proti Dublinu.
Hotel sem kupiti karto pri uslužbencu, vendar je ta telefoniral in telefoniral...V vrsti nas je bilo kar nekaj za karto, nazadnje je pokazal, da naj odpremo vrata za primer, ko prihaja več ljudi iz vlaka. Domačini so verjetno že poznali to varianto in vrata je odprla celo ženska, ki jim je bila najbližje..
Odhiteli smo po stopnicah do perona in ravno po času na semaforju je pripeljal vlak in hitro smo poskakali na vlak.
Tako samo se peljali dve postaji in ko sem že mislil, da se bom enkrat peljal zastonj... je vstopil kondukter.
Domačini so imeli mesečne karte in niso imeli nobenega problema, sam pa sem hotel kupiti karto, pa mi je kondukter rekel, da moram plčačati kazen 50 evrov, ker nimam karte. Pri njih da je sistem tak, da moraš priti na vlak s karto. Najprej sem pomislil, koliko Guinness-ov (..pirov) dobiš za 50 evrov in sem se takoj odločil, da je kazen previsoka.
Začel sem se izmotavati, da sem turist, prvič na Irskem...no pa saj poznate, kako to gre...
Da je pri nas drugače, da prideš na vlak in ti kondukter zaračuna karto...
Da sem hotel kupiti karto, pa nam je uslužnec odprl posebna vrata...
Da verjetno zato, ker niso delali avtomati za izdajo kart, pa je enemu pred mano "požrlo" 20 evrov pa ni dobil karte...
Kondukterju sem zlezel čez glavo, začel me je spraševati, na kateri postaji sem prišel gor (verjetno da bi preveril...). Rekel sem, da ne vem, imel sem samo turistično karto Dublina, na kateri sem mu vseskozi kazal, da prebivam v Bewleys hotelu. Verjetno pa si je on mislil, da če ima za tak hotel, da ima tudi za kazen...
Na koncu mi je napisal račun iz postaje štev 131 do postaje 188 (Sandymount), za katero mi je prijazno povedal, da je samo 5 minut peš do hotela. Cena za karto je znašala 2 evra. Obenem mi je zabičal, da moram odslej naprej nabaviti karto pred vstopom na vlak in če se zgodi še enkrat, da bom brez karte, sledi kazen...
Tako mi je uspelo priti do hotelskega bara pred polnočjo, da sem lahko na kondukterjevo usmiljenje naročil še en Guinness...
Ko sem prišel domov, pa sem si najprej ogledal spletno stran Irskih železnic. Na potrdilu o plačilu karte je bil samo zapis "Iarnrod Eireann", torej po irsko, Irske železnice. Tudi kraji so označeni samo v irščini...
Dublinska železnica DART ( Dublin Area Rapid Transit) je edina elektrificirana proga na Irskem... (po Wikipedii).
Res zahtevajo, da imaš karto pred vstopom na vlak. To propagirajo z motom:
NO TICKET...NO TRAVEL...NO EXCUSE
Kazen pa znaša od 25 do 100 evrov!!!! Zakaj se je pri meni odločil za 50 evrov ne vem, morda zaradi hotela?
Kazni se ne moreš izogniti, edini izgovor je, da dokažeš da uslužbenca pri prodaji kart ni bilo in da avtomati za karte niso delovali (izpolnjena morata biti oba pogoja in to preverjajo...).

[železocestnik]

Malo sem "zavrtel" spomin nazaj in se spomnil, da se na Irskem nisem prvič "švercal" na vlaku...

Dnevnike s popotovanja v Skandinavijo pred več kot tremi desetletji sem že zdavnaj zavrgel, čudežno pa je »preživelo« pet vozovnic, ki si jih lahko ogledate na slikcah.
Vozovnice so bile natiskane na kar debeli lepenki, kvaliteta lepenke pa je bila različna, najslabša na Poljskem, ki je bila takrat pač pod močnim vplivom Rusije.
Vso pot do Stockholma in Osla sem preštopal, ravno tako pri povratku do danskega pristanišča Gelder na otoku Falster. Od tukaj vozi trajekt do pristanišča Warnemünde v bližini Rostocka v takratni vzhodni Nemčiji (danes v »novi zvezni deželi Mecklenburg-Vorpommern).
Kupil sem si vozovnico za vlak iz kraja Gedser do Warnemunda, za katero sem na Danskem odštel 15,60 danskih kron. Ko sem smo se pripeljali z vlakom (na trajektu) v Warnemünde so se začele težave zame. Na vlak so prišli cariniki in policaji. Glede na to, da sem imel rdeč potni list, so počasi ugotovili, da nimam vize za potovanje po vzhodni Nemčiji, da pa lahko dobim prehodno vizo preko vzhodne Nemčije. Kaj je to točno pomenilo nisem vedel, se je pa že naslednji dan pokazalo kaj to pomeni. Na vlaku sem lahko kupil karto za potovanje do Berlina.
Po prihodu v vzhodni Berlin sem si ogledal mesto, popoldne pa sem hotel preiti mejo na cestnem prehodu v zahodni Berlin, vendar se je zataknilo. Policaji so mi kazali, da na cestnem prehodu ne morem v Zahodni Berlin in da to lahko naredim samo tako, da se vsedem na vlak in prepeljem v zahodni Berlin. V prehodni vizi so bili vpisani samo železniški mejni prehodi....
Ker ni bilo nobenega vlaka več to popoldne v zahodni Berlin, sem se na hitro odločil, da se bom vrnil domov preko Poljske. Kupil sem vozovnico do Frankfurta na Odri/Labi/, ki je mejno mesto s Poljsko.
Zvečer sem se pripeljal torej v Frankfurt, železniška postaja pa je bila kar precej izven mesta. Odpravil sem se v center, da povprašam, koliko stane prenočišče. V solidnem hotelu je bila cena 100 vzhodnih nemških mark, ker pa je bila menjava proti zahodnnemški ena proti ena, sem moral na to pozabiti. »Na črno« je bil tečaj ugoden, vendar kot tujec nisi mogel riskirati takšne menjave, brez da bi koga poznal. Portirja v hotelu sem povprašal za cenejše prebivališče, pa me je napotil v »ruski hotel » na postaji. Ko sem prišel na postajo, ni bilo tam nobene žive duše in nobene sledi o hotelu. Vrnil sem se nazaj do portirja (spet pol ure), ki mi je resno zagotovil, da »ruski hotel« na postaji obstaja in da naj povprašam. In res sem v sklopu postajnega poslopja zagledal lučko, ki je migljala v vetru pred slabo osvetljenim napisom v cirilici »Gostinica«. Presenečen sem vstopil, za mizo je dremala starejša gospa (ura je bila žeokoli enajste...). Ko sem jo vprašal, če lahko prespim, me je najprej vprašala, odkod sem. Ko sem ji pomolil rdeč potni list, je rekla da stane prenočitev 10 vzhodnonemških mark, vključno z zajtrkom. Padel sem v posteljo in zaspal. Zjutraj sem videl, da imam v sobi na mizici vrč z vodo in lavor, da sem se lahko umil. Špartansko, pač primerno ceni...
Odpravil sem se iz sobe in zagledal na hodniku gručo ruskih oficirjev. Šele takrat mi je bilo jasno, zakaj »ruski hotel«...
Bil sem lačen in sem kljub temu šel na zajtrk. Bil sem edini civil med vojaki, ki so se vračali v Rusijo.
Na postaji sem kupil vozovnico do Poznana na Poljskem, saj mi je bilo zdaj že jasno, da moram zapustiti vzhodno Nemčijo na železniškem mejnem prehodu. Vsedel sem se na prvi vlak in čakal. Ker je postaja na bregu Odre/Labe/, prepelje vlak samo preko mostu in že si na Poljskem. Zato opravijo vse formalnosti na postaji. Kljub vsemu se mi je zopet zakompliciralo. Policaj je hotel vedeti, zakaj sem prekinil potovanje in nič ni pomagalo. »Sneli« so me z vlaka in odpeljali na policijsko postajo v sklopu železniške postaje. Začeli so me spraševati, kje sem bil, razložil sem jim, da sem prespal v »ruskem hotelu« in še sreča, da nisem vrgel računa stran. No, če bi hoteli, bi pač povprašali pri sosedih...Nazadnje so mi razložili, da se ne smeš »sprehajati« po svoje, če imaš tranzitno vizo.
Vlak pa je odpeljal, tako da so me pripeljali na naslednjega, drugi potniki pa so si razlagali tak prihod v spremstvu policajev po svoje...
Od Poznana do Varšave/Warszava/ sem preštopal (večino s tovornjaki...). Po ogledu Varšave sem kupil vozovnico za vlak do Lodza, od tukaj naprej pa sem zopet štopal do kraja Bielsko Biale v Šleziji (še vedno na Poljskem). Tukaj sem kupil karto do mejnega mesta s Češko, ki se imenuje Cieszyn na Poljskem, del mesta pa, ki je na Češki strani pa Češki Tešin. Na vlaku sem zaspal, na njem pa so bili večinoma rudarji (nočna izmena?). Ko smo prispeli v Ciesyn na Poljski strani, so šli vsi z vlaka, nihče me ni zbudil, tako da sem se zjutraj zbudil sam v vagonu. Prtljaga je bila zraven mene, ravno tako denarnica. Še so pošteni ljudje.Mogoče so me celo budili, pa sem bil preveč utrujen...
Peš sem se odpravil preko mejnega prehoda med obema deloma mesta potem pa z avtoštopom do Ostrave. Bila je sobota ali celo nedelja in nisem imel nobene možnost zamenjati denar. Poskusil sem tudi v hotelu v Ostravi, pa ni šlo. Odpravil sem se na železniško postajo in odločil, da se poskusim »prešvercat« do Brna, ki je večje mesto na Moravskem in mi bo možno kje zamenjati denar.
Kondukter me je »odkril« že na prvi postaji in rekel, da moram zapustiti vlak. Sredi polj, brez avtokarte. Nazadnje se me je usmilil, vzel mi je potni list in rekel, da me bo prijavil policaju, ki je na vlaku. Nekajkrat je šel mimo mene, nič ni rekel in tako smo se pripeljali do Brna. Malo prej mi je prinesel potni list in mi zabičal, naj se ne peljem naprej več »na črno«. Obljubil sem mu...
Res sem se držal obljube, saj mi je uspelo zamenjati denar v Brnu, naprej pa sem se odpravil z avtoštopom. Začelo mi je primanjkovati denarja, nekaj pa moraš imeti vedno v rezervi.
Na Dunaj sem se pripeljal do Pratra, kjer sem kupil karto na postaji Praterstern za hitri vlak do Floridsdorfa na jugu Dunaja, kjer sem začel štopati proti domu. Vsega sem imel že dovolj....




To pa je meja med Cieszyn-om na Poljskem in Češkim Tešinom na Češkem lansko leto. Danes je prehod ukinjen (šengenski dogovor)

[milchy]

Lepo si napsial, lepo povedal, samo drugič, preden naložiš tkole veliko sliko, obkljukaj "Slike pomanjšaja na širino 800 pikslov", pa bo še lepše brat in pogledat ....


lp M.

[železocestnik]

Živjo Milchy!
Lahko tebi, ko si strojevodja I. Jaz pa začetnik...
Tudi tvoj odgovor mi je prišel prav za "nabijanje postov" in vzpenjanje po lestvi...
Malo tudi testiram forum in gledam, kje člani berejo in kakšne teme si izbirajo. Moj članek sem "skril" za YouTube..Kljub temu, da sem skrivanje pred sprevodnikom "spravil" na prvo mesto, zanimivo ni veliko ogledov vsaj osnovnega članka.
Zanimivo si je ogledati zadnjo stran pridruženih članov (od 401 do 440) in koliko prispevkov objavijo. Za prvih 10 člankov BONUS !!!
Za preveliko sliko se opravičujem.... ....
...ampak saj ni tako hudo...še sreča, da je bila fotografija narejena s "kanonom", sicer bi bila nerazpoznavna...
...kako bi šele izgledale vozovnice čez celo stran, čeprav imam skener "hp"
Se bom popravil....

Lp

[železocestnik]

Za zaključek prilepljam še slikco, kako je zgledal včasih tranzitni vizum čez nemško "demokratično" republiko...
Pečat na levi ima simbol ladjo (trajekt), desni izhodni pečat pa ima simbol vlak, saj sem zapustil DDR v Frankfurtu na Odri.




Da pa sem res prespal v "Gostinici", pripenjam račun (za 10 Marok) z žigom vojne pošte 58164...očitno je bila pod upravo ruske vojske...




Lp

[para]

Dobro skrivališče: tako se v šoli skriva pred učiteljico