Evo fotke MNZ...železocestnik napisal/-a:
To je cel
Kateri tip
Off topic-računalniki nekoč in danes
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Off topic-računalniki nekoč in danes
Ko sem za Zuse-ja postavljal vprašanje, kateri tip, sem ga dobro zakomufliral
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Off topic-računalniki nekoč in danes
A toleTono napisal/-a:
Ali je mogoče kdo od cenjenega občestva sam sestavil Galaksijo?
PS: fuj, komodoraši
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Off topic-računalniki nekoč in danes
V arhivu revije Moj mikro se je ohranil dopis z geslom in humorističnim opisom, ki ga je Tono poslal na Radio Študent...
v zvezi s Kontrabandom, ki sta ga napisala Žiga Turk in Matevž Kmet...
http://www.goto1982.si/kontrabant.html
iz wikipedije:
"Kontrabant je bila ena od redkih slovenskih videoiger na Spectrumu, napisala sta jo Žiga Turk in Matevž Kmet. Izšla je leta 1984 pri Radiu Študent, kasneje pa je izšlo še nadaljevanje Kontrabant 2.
Gre za tekstovno pustolovščino, v kateri mora igralec sestaviti celoten mikroračunalniški sistem, pri čemer mora dele - televizor, kasetofon in mikroračunalnik - pretihotapiti v svoje domovanje (od tu naslov). Da bi prišel do njih se mora z domiselno uporabo predmetov in lokacij v igri prebiti preko mnogih preprek, tako resničnih kot fantazijskih (organi pregona, čarovnice, Bedanec, vitezi ipd.)."
http://retrospec.sgn.net/users/tomcat/y ... Kontrabant
v zvezi s Kontrabandom, ki sta ga napisala Žiga Turk in Matevž Kmet...
http://www.goto1982.si/kontrabant.html
iz wikipedije:
"Kontrabant je bila ena od redkih slovenskih videoiger na Spectrumu, napisala sta jo Žiga Turk in Matevž Kmet. Izšla je leta 1984 pri Radiu Študent, kasneje pa je izšlo še nadaljevanje Kontrabant 2.
Gre za tekstovno pustolovščino, v kateri mora igralec sestaviti celoten mikroračunalniški sistem, pri čemer mora dele - televizor, kasetofon in mikroračunalnik - pretihotapiti v svoje domovanje (od tu naslov). Da bi prišel do njih se mora z domiselno uporabo predmetov in lokacij v igri prebiti preko mnogih preprek, tako resničnih kot fantazijskih (organi pregona, čarovnice, Bedanec, vitezi ipd.)."
http://retrospec.sgn.net/users/tomcat/y ... Kontrabant
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Off topic-računalniki nekoč in danes
domače...domače...Galaksija...
Galaksija, cult Yugoslav DIY computer from the 1980s lives on...
http://bturn.com/4614/galaksija-do-it-yourself-computer
http://hr.wikipedia.org/wiki/Galaksija_ ... 8Dunalo%29
Voja Antonić takrat...
...in danes...
...še vedno isti...
Srbski izumitelj, novinar, inženir in pisatelj. Javnosti najbolj znan po kreiranju “naredi-sam” domačega računalnika Galaksija in začenjanju “Sestavi sam svoj računalnik” iniciative skupaj z Dejanom Rastovićem. Z njo že od osemdesetih let prejšnjega stoletja dalje navdihuje računalniške navdušence.
Veliko svojih osebnih kreacij je podaril javni domeni, kadarkoli so bile povezane s slehernikom ali pa inženirjem.
Voja Antonić, legendarni avtor Galaksije, predava v rednem terminu Spletnih uric in predstavlja book scanner, ki ga bo v naslednjih dveh dnevih tudi konstruiral v prostorih Kiberpipe!
Naš gost nam bo pomagal razumeti prednosti in pasti vseh trenutnih konceptov skenerjev knjig visoke hitrosti. Enako tako, bomo dobili pojasnilo osnovnih načel pri izdelavi pol-avtomatskih DIY book scannerjev, kot je ta, ki ga bomo izdelali skupaj.
Posebej vabimo tiste, ki bi bili zainteresirani pomagati med izdelavo scannerja.
Galaksija, cult Yugoslav DIY computer from the 1980s lives on...
http://bturn.com/4614/galaksija-do-it-yourself-computer
http://hr.wikipedia.org/wiki/Galaksija_ ... 8Dunalo%29
Voja Antonić takrat...
...in danes...
...še vedno isti...
Srbski izumitelj, novinar, inženir in pisatelj. Javnosti najbolj znan po kreiranju “naredi-sam” domačega računalnika Galaksija in začenjanju “Sestavi sam svoj računalnik” iniciative skupaj z Dejanom Rastovićem. Z njo že od osemdesetih let prejšnjega stoletja dalje navdihuje računalniške navdušence.
Veliko svojih osebnih kreacij je podaril javni domeni, kadarkoli so bile povezane s slehernikom ali pa inženirjem.
Voja Antonić, legendarni avtor Galaksije, predava v rednem terminu Spletnih uric in predstavlja book scanner, ki ga bo v naslednjih dveh dnevih tudi konstruiral v prostorih Kiberpipe!
Naš gost nam bo pomagal razumeti prednosti in pasti vseh trenutnih konceptov skenerjev knjig visoke hitrosti. Enako tako, bomo dobili pojasnilo osnovnih načel pri izdelavi pol-avtomatskih DIY book scannerjev, kot je ta, ki ga bomo izdelali skupaj.
Posebej vabimo tiste, ki bi bili zainteresirani pomagati med izdelavo scannerja.
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Off topic-računalniki nekoč in danes
Ko se bo Tono vrnil v ponedeljek iz Ščavnice , ima takoj pot v Ljubljano...Tono napisal/-a: Še vedno sem ponosni lastnik ZX Spectruma 48 K.
S Spectrumom sem se računalniško opismenil...
Spectrum in njegova periferija so še danes pri hiši, zanimivo bi ga bilo ponovno zakurblati. Se mi zdi, da bi se počutil, kot da obujam računalniško parno lokomotivo
PS: fuj, komodoraši
Kam
predavanje v torek, 27. Nov. 2012 19:00:
yx, operacijski sistem za zx spectrum 48K
link: https://www.kiberpipa.org/sl/event/yx-o ... -48k-1711/
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Re: Off topic-računalniki nekoč in danes
ŽC, to pa bo zanimivo predavanje, me mika, da bi se ga res udeležil.
Izdelava Galaksije mi je ostala globoko v spominu. Spomnim se navodil za samogradnjo, prava SM vaja je bila iz aluminijaste plošče spiliti 101 kvadratno luknjo za tipkovnico. Če se prav spomnim, je Galaksija v osnovni konfiguraciji imela 1 kB RAM-a. Skratka klobuk dol pred takratnimi zanesenjaki, ki so bili pionirji računalniškega opismenjevanje širokih množic. In če se spomnim, kako je takratna Jugoslavija omejevala ali bolje rečeno na vse pretege ovirala uvoz računalnikov, bi tem ljudem resnično morali podeliti odlikovanja!
Lp,
T
Izdelava Galaksije mi je ostala globoko v spominu. Spomnim se navodil za samogradnjo, prava SM vaja je bila iz aluminijaste plošče spiliti 101 kvadratno luknjo za tipkovnico. Če se prav spomnim, je Galaksija v osnovni konfiguraciji imela 1 kB RAM-a. Skratka klobuk dol pred takratnimi zanesenjaki, ki so bili pionirji računalniškega opismenjevanje širokih množic. In če se spomnim, kako je takratna Jugoslavija omejevala ali bolje rečeno na vse pretege ovirala uvoz računalnikov, bi tem ljudem resnično morali podeliti odlikovanja!
Lp,
T
Dosta je više ćumura, prelazimo na jeftinu naftu!
Re: Off topic-računalniki nekoč in danes
Pa vendarle se je dalo leta 1984 dobiti pri nas ZX 81, leto kasneje pa je Iskra uvozila določeno količino ZX Spectrumov. In pri obeh se je dalo dodati še nekaj pomnilnika. Mmg, lih predvčerajšnjim sem pospravil nekaj knjižic vezanih na ZX Spectrum vključno z original navodili v škatlo za selitev... Sicer pa operacijski sistem yx in to za ZX Spectruma - a to resno mislijo, po 30 letih še kaj čarat zanj?!
Drugače pa se spomnim tega podviga z Galaksijo, smo takrat na veliko brali Moj Mikro, Računare, Svet kompjutera pa še eno revijo, ki je mislim da izhajala v Mariboru, sredina pa je bila polna programske opreme, za pretipkat seveda. Bili so to zelo zanimivi članki o tem računalniku.
Mmg2, se še kdo spomni članka iz Mojega Mikra, kako naredti miško v domači režiji?
Drugače pa se spomnim tega podviga z Galaksijo, smo takrat na veliko brali Moj Mikro, Računare, Svet kompjutera pa še eno revijo, ki je mislim da izhajala v Mariboru, sredina pa je bila polna programske opreme, za pretipkat seveda. Bili so to zelo zanimivi članki o tem računalniku.
Mmg2, se še kdo spomni članka iz Mojega Mikra, kako naredti miško v domači režiji?
Goran
- železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9511
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Off topic-računalniki nekoč in danes
Prva miška...
(vse iz wikipedije)
patent...
Early mouse patents. From left to right: Opposing track wheels by Engelbart, Nov. 1970, U.S. Patent 3,541,541. Ball and wheel by Rider, Sept. 1974, U.S. Patent 3,835,464. Ball and two rollers with spring by Opocensky, Oct. 1976, U.S. Patent 3,987,685
The trackball, a related pointing device, was invented by Tom Cranston, Fred Longstaff and Kenyon Taylor working on the Royal Canadian Navy's DATAR project in 1952. It was not patented, as it was a secret military project.[4]
Independently, Douglas Engelbart at the Stanford Research Institute (now SRI International) invented the first mouse prototype in 1963, with the assistance of his colleague Bill English.[5] Engelbart never received any royalties for it, as his patent ran out before it became widely used in personal computers.[7]
German company Telefunken published on their early ball mouse, called "Rollkugel" (German for "rolling ball"), on October 2, 1968.[13] Telefunken's mouse was then sold commercially as optional equipment for their TR-440 computer, which was first marketed in 1968. Telefunken did not apply for a patent on their device. Bill English, builder of Engelbart's original mouse,[14] created a ball mouse in 1972 while working for Xerox PARC.[15]
link: http://en.wikipedia.org/wiki/Mouse_%28computing%29
»Problem z dejstvi je v tem, da jih je tako veliko.« Samuel McChord Crothers
Re: Off topic-računalniki nekoč in danes
Kot sem obljubil, še sam podajam moje rahlo nekonvencionalne računalniške začetke.
V tistem času sem bil še smrkavec in glavno besedo je imel financ minister oče. Seveda je imel svoje mnenje o vzgojnosti igric, poleg tega je imel v mislih tudi popoldanski fuš in je zato v poštev prišlo nekaj za "resnejše" delo, torej s primerno računsko močjo, pravo tipkovnico (Spectrum je tako takoj odpadel) in disketarjem za izmenjavo podatkov. Zaradi "igričarskosti" je odpadel tudi C-64 in tako smo na koncu iz druge roke nabavili tole za naše kraje eksotiko (vir):
Zraven je bilo nekaj špilov, kaj več pa se ni dalo dobiti niti legalno niti pri raznih Kapitan Kljuka d.o.o. Tako sem se pač naučil programirati. Basic je bil v primejavi s konkurenco res štorast, sploh za kakšno "multimedijo", kjer je bilo kaj pametnega moč početi le z direktnim pacanjem po memory mapu (mislim, da je bil ukaz POKE) in sem se tako malo bolj ukvarjal z bolj "znanstvenimi" rečmi. Sem pa kajpak bil izključen iz flame warov Spectrum vs. Commodore...
Ker zmogljivosti nekako niso zadostovale za očetove potrebe, je po nekaj letih, sedaj že v času Markovića, nastopil čas za PC. Kljub temu, da je Iskra Delta šla menda celo načrtno v maloro (BTW, lahko kakšen insider kaj pokomentira Škrubejevo kriminalko?), smo še vedno z absurdno visokimi carinami ščitili "domačo industrijo", da ne omenjamo nerazumno dolgih dobavnih rokov (spomnim se še ene reklame z Dergijem, kjer se hvali, da dobijo nove računalnike že čez 3 mesece), zato smo tako kot večina Slovencev nabavili v "silicijevi dolini" onstran Karavank. Pravzaprav se je bilo treba vse zmeniti na sedežu firmice v Ljubljani in naročiti potrebno, nakar se je čez nekaj dni šlo v Borovlje, kjer smo naročeno plačali in prevzeli. Tako smo med špecerijo prešvercali vse komponente, kjer so jih nato v Ljubljani sestavili in uredili garancijo. Raje ne omenjam, da se je uporabniška izkušnja (DOSova ukazna vrstica) kot tudi igre zdelo kot korak nazaj v primerjavi z Atarijem in sošolci z Amigami so se kar upravičeno posmehovali "pisijašem".
Čez nekaj let, že na drugem PCju (ta je bil končno nabavljen normalno pri nas) mi je ratalo stakniti prvi virus . V iskanju alternative za tudi sicer vedno bolj omejujoč DOS (vključno z Windows 3.x) sem zaradi strojnih zahtev izpustil "polovičko OS-a" in si omislil tole čudo na točno takšnem CDju (vir):
Če se ne motim, gre za najstarejšo že živo distribucijo Linuxa, še iz časov, ko maskota še ni bil pingvin. Te stare verzije so bile še toliko kooperativne, da so se znale neškodljivo naseliti kar v imenik v FAT (datotečni sistem za DOS in Windows 3.x/9x) in so se dale zagnati tudi neposredno iz DOS based OS. Vam rečem, ni bilo boljše akademije za podroben vpogled v bistvo "pravega" OS, kot ročno nastavljanje praktično vsega, od config datoteke za X, recompile kernela, termify povezava do interneta (še pred PPP) ipd. "črna magija", tako značilna za Linuxova "otroška leta"... Ampak kaj je vse to v primerjavi s čarolijami v DOSovih nastavitvenih datotekah... CD se mi za spomin še vedno nekje valja in morda bom enkrat res poskusil v emulatorju obuditi nostalgijo za tistimi časi.
V tistem času sem bil še smrkavec in glavno besedo je imel financ minister oče. Seveda je imel svoje mnenje o vzgojnosti igric, poleg tega je imel v mislih tudi popoldanski fuš in je zato v poštev prišlo nekaj za "resnejše" delo, torej s primerno računsko močjo, pravo tipkovnico (Spectrum je tako takoj odpadel) in disketarjem za izmenjavo podatkov. Zaradi "igričarskosti" je odpadel tudi C-64 in tako smo na koncu iz druge roke nabavili tole za naše kraje eksotiko (vir):
Zraven je bilo nekaj špilov, kaj več pa se ni dalo dobiti niti legalno niti pri raznih Kapitan Kljuka d.o.o. Tako sem se pač naučil programirati. Basic je bil v primejavi s konkurenco res štorast, sploh za kakšno "multimedijo", kjer je bilo kaj pametnega moč početi le z direktnim pacanjem po memory mapu (mislim, da je bil ukaz POKE) in sem se tako malo bolj ukvarjal z bolj "znanstvenimi" rečmi. Sem pa kajpak bil izključen iz flame warov Spectrum vs. Commodore...
Ker zmogljivosti nekako niso zadostovale za očetove potrebe, je po nekaj letih, sedaj že v času Markovića, nastopil čas za PC. Kljub temu, da je Iskra Delta šla menda celo načrtno v maloro (BTW, lahko kakšen insider kaj pokomentira Škrubejevo kriminalko?), smo še vedno z absurdno visokimi carinami ščitili "domačo industrijo", da ne omenjamo nerazumno dolgih dobavnih rokov (spomnim se še ene reklame z Dergijem, kjer se hvali, da dobijo nove računalnike že čez 3 mesece), zato smo tako kot večina Slovencev nabavili v "silicijevi dolini" onstran Karavank. Pravzaprav se je bilo treba vse zmeniti na sedežu firmice v Ljubljani in naročiti potrebno, nakar se je čez nekaj dni šlo v Borovlje, kjer smo naročeno plačali in prevzeli. Tako smo med špecerijo prešvercali vse komponente, kjer so jih nato v Ljubljani sestavili in uredili garancijo. Raje ne omenjam, da se je uporabniška izkušnja (DOSova ukazna vrstica) kot tudi igre zdelo kot korak nazaj v primerjavi z Atarijem in sošolci z Amigami so se kar upravičeno posmehovali "pisijašem".
Čez nekaj let, že na drugem PCju (ta je bil končno nabavljen normalno pri nas) mi je ratalo stakniti prvi virus . V iskanju alternative za tudi sicer vedno bolj omejujoč DOS (vključno z Windows 3.x) sem zaradi strojnih zahtev izpustil "polovičko OS-a" in si omislil tole čudo na točno takšnem CDju (vir):
Če se ne motim, gre za najstarejšo že živo distribucijo Linuxa, še iz časov, ko maskota še ni bil pingvin. Te stare verzije so bile še toliko kooperativne, da so se znale neškodljivo naseliti kar v imenik v FAT (datotečni sistem za DOS in Windows 3.x/9x) in so se dale zagnati tudi neposredno iz DOS based OS. Vam rečem, ni bilo boljše akademije za podroben vpogled v bistvo "pravega" OS, kot ročno nastavljanje praktično vsega, od config datoteke za X, recompile kernela, termify povezava do interneta (še pred PPP) ipd. "črna magija", tako značilna za Linuxova "otroška leta"... Ampak kaj je vse to v primerjavi s čarolijami v DOSovih nastavitvenih datotekah... CD se mi za spomin še vedno nekje valja in morda bom enkrat res poskusil v emulatorju obuditi nostalgijo za tistimi časi.
Re: Off topic-računalniki nekoč in danes
Pozdravljeni,
na strani
http://www.masswerk.at/google60/
lahko na luknjane kartice zalaufate Google ter s tračne enote preberete zadetke.
Je vredno poskusiti
Lp,
Tono
na strani
http://www.masswerk.at/google60/
lahko na luknjane kartice zalaufate Google ter s tračne enote preberete zadetke.
Je vredno poskusiti
Lp,
Tono
Dosta je više ćumura, prelazimo na jeftinu naftu!
Re: Off topic-računalniki nekoč in danes
SvetovnoTono napisal/-a:Je vredno poskusiti
Lep dan
Tomaž
Re: Off topic-računalniki nekoč in danes
Moraš še sprobat iskanje po slikah. Ti jih sprinta z zvezdicami. No ja, z veliko domišljije se da celo kaj razbrati
Dosta je više ćumura, prelazimo na jeftinu naftu!
Re: Off topic-računalniki nekoč in danes
Saj to sem probalTono napisal/-a:Moraš še sprobat iskanje po slikah. Ti jih sprinta z zvezdicami. No ja, z veliko domišljije se da celo kaj razbrati
Ne samo veliko domišljije, še kaj drugega bi človek rabil...
Lep dan
Tomaž
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 1639
- Pridružen: 09.11.2005, 22:40
- Kraj: Maribor
Re: Off topic-računalniki nekoč in danes
Pozdrav
Z luknjalnikom kartic se nisem nikoli srečal, slikice iz ASCII (ASCII Art) simbolov so pa bile v mojih mladih letih kar popularne. Če bi dečki namesto teleprinterja "emulirali" linijski tiskalnik, bi bilo možno ven dobiti kar bolj impresivnega:
Pa še malo drugačna, bistveno bolj znana "mačka" :
P.S. Se še spominjate VAX-ov in podobnih strojev? Kako smo letali po izpise iz terminalske učilnice na računski center. Na strojništvu v MB si moral kar cel faks prehodit in če si imel srečo, ti je izpis kdo "maznil"....
LP
Jože
Z luknjalnikom kartic se nisem nikoli srečal, slikice iz ASCII (ASCII Art) simbolov so pa bile v mojih mladih letih kar popularne. Če bi dečki namesto teleprinterja "emulirali" linijski tiskalnik, bi bilo možno ven dobiti kar bolj impresivnega:
Pa še malo drugačna, bistveno bolj znana "mačka" :
P.S. Se še spominjate VAX-ov in podobnih strojev? Kako smo letali po izpise iz terminalske učilnice na računski center. Na strojništvu v MB si moral kar cel faks prehodit in če si imel srečo, ti je izpis kdo "maznil"....
LP
Jože