Iter

Humor in bedarije so pol zdravja :)
LJ363
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1527
Pridružen: 30.07.2007, 17:27

Re: Iter

OdgovorNapisal/-a LJ363 » 09.11.2015, 18:08

30.000$ za gram tritija je prav zanimiva postavka, He3 ima 10x manjšo "potencialno" vrednost, pa bi se ga pri ceni 3k za gram splačalo it iskat na Luno (v primernih količinah in seveda če bo uporabljen za pridobivanje energije). Devterij in He3 pa sta na splošno bolj sprejemljivo gorivo, kot pa devterij in tritij. Čakamo ...
Uporabniški avatar
TERMINATOR
Mojster
Mojster
Prispevkov: 621
Pridružen: 11.02.2007, 11:45

Re: Iter

OdgovorNapisal/-a TERMINATOR » 10.11.2015, 22:01

Re 4/4 o D-D pa ne vem nič. Lahko bi povedal kaj več. Meni je znano , da lepo toplo plazmo držimo v magnetnem polju in se je ne upamo niti dotakniti. Plazma je v vakumu, ki je nam edini znani toplotni izolator za to temperaturo (150 000 000°C). Neutrone (ali nevtroni, ne vem kako se bolj pravilno napiše) pa po želji [-o< usmerimo proti steni "uparjalnika". To toploto izkoriščamo.
Ali je že kako drugače?
Štromarje bolj privlači tiste 6T polja v špulah.
Tista cena o tritiju je pa, bog vedi v katerih dolarjih. Internet vse prenese. Pridobivati ga je lahko. Devterija je pa na luni kolikor češ :lol:
LP
Uporabniški avatar
Re 4/4
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3231
Pridružen: 01.09.2011, 20:55

Re: Iter

OdgovorNapisal/-a Re 4/4 » 11.11.2015, 15:55

Hja D-D je še v povojih zato je malo znanega o njen. Lahko pa plazmo zadržuješ tudi z vztrajnostjo s pomočjo laserjev. :D

Edina razlika je v tem, da z D-D v tem trenutku pri dani tehnologiji težje dobiš "poravnavo".* No pa še več MeV dobiš z D-D. Sedaj je pa vse odvisno od zasnove. Ali imaš tokamaka, ki je relativno obetavna. Imaš pa tudi t.i. stelarator. Razlika je samo v tem, da pri prvem ustvarjaš poloidno polje** s pomočjo plazemskega toka, medtem ko stelarator ustvarja poloidno polje s pomočjo dodatnih tuljav.

*Poravnava: Je stanje fuzije, pri katerem dobiš ravno toliko energije, kot jo potrebuješ za vzdrževanje.

**Poloidno polje. Silnice se ovijajo okoli toroidnega (Ameriški krof oblika :D ) polja. To polje ustvarja sama plazma je pa nujno, ker s tem zadržuješ plazmo stran od sten reaktorja.

Sicer pa je realno gledanje na to stvar hudo težka zadeva, tako, da se tudi sam lovim tukaj :roll:
Uporabniški avatar
TERMINATOR
Mojster
Mojster
Prispevkov: 621
Pridružen: 11.02.2007, 11:45

Re: Iter

OdgovorNapisal/-a TERMINATOR » 30.11.2015, 17:36

:D Dogaja se! Dovoljenje je na mestu. 10 dec. prvi zagon. Januarja pa zares. Upam.
Sa ne bojo kot SŽ :lol:
LP
Uporabniški avatar
Re 4/4
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3231
Pridružen: 01.09.2011, 20:55

Re: Iter

OdgovorNapisal/-a Re 4/4 » 01.12.2015, 13:06

Ja Japonce boš pa ignoriral. Seveda vsak skriva, vendar Japonci so "lisice". Že testirajo D-D. Jim je že uspelo priti v poravnavo. :D
Uporabniški avatar
TERMINATOR
Mojster
Mojster
Prispevkov: 621
Pridružen: 11.02.2007, 11:45

Re: Iter

OdgovorNapisal/-a TERMINATOR » 07.12.2015, 11:52

O, ignoriral, to pa ne. Kolikor jaz vem, sodelujejo pri ITERju in so zadolženi za dogrevanje palzme z mikrovalovi.
Veš da me je zanimalo kakšen je 110 GHz power tranzistor :lol:
Menda so tudi progruntali neke feritne obroče okoli plazme, za lepšo kontrolo nevtronov. Vse to bo v ITERju.
Je pa to tokamak. Osnovni reaktor. Stellarator je bi vedno rezervni projekt zaradi svoje zapletenosti, v primeru, da bi bil tokamak neuspešen.
LP
Uporabniški avatar
Re 4/4
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3231
Pridružen: 01.09.2011, 20:55

Re: Iter

OdgovorNapisal/-a Re 4/4 » 07.12.2015, 16:06

Samo kolikor mi je znano ima tokamak večje probleme s stabilnostjo, stelaratorji pa ne. So pa tokamaki bolj učinkoviti.

Kaj pa Plašč? Iz česa je? Vem samo to, da ščiti superprevodne magnete in posodo pred nevtroni (iz fuzijskih reakcij). Nevtronom pa vzame kinetično energijo in jo pretvori v toploto. Ta toplota pa gre naprej v "kondenzator" za sekundarni tokokrog. Naj bi pa ta plašč imel celo vlogo oplojevanje devterija. :shock: Da bo samozadosten z tritijem.

Kaj pa diverter? :D Ker plazma ni popolnoma omejena, ta začne "odtekat". In je treba z diverterjem, ki ima veze z silnicami spet nekega magnetnega polja, ki niso v območju poloidnega polj, da pobere ti. fuzijski "pepel" in se ga s črpalkami potem odvzame iz reaktorja zato, da imaš čisto plazmo. Ta pepel pa so nevtralni atomi, ki se želijo ponovno ionizirani, ampak za plazmo naj ne bi bili več dobri, ker se s tem znižuje temperatura plazme.
Zadnjič spremenil Re 4/4, dne 07.12.2015, 19:04, skupaj popravljeno 1 krat.
LJ363
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1527
Pridružen: 30.07.2007, 17:27

Re: Iter

OdgovorNapisal/-a LJ363 » 07.12.2015, 17:36

Zaščita pred nevtrini?
Kakšen hec je pa to?
Uporabniški avatar
Re 4/4
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3231
Pridružen: 01.09.2011, 20:55

Re: Iter

OdgovorNapisal/-a Re 4/4 » 07.12.2015, 19:04

LJ363 napisal/-a:Zaščita pred nevtrini?
Kakšen hec je pa to?


I pa O sta preveč skupaj :oops: Jasno nevtrine ne ustavi nič.
Uporabniški avatar
TERMINATOR
Mojster
Mojster
Prispevkov: 621
Pridružen: 11.02.2007, 11:45

Re: Iter

OdgovorNapisal/-a TERMINATOR » 09.12.2015, 15:49

Kaj pa so nevtrini? A so to tisti tahioni, bozoni, itd. Ali samo kontra delec nevtronu?

Re4/4. Diverderje bodo že šlosarji uštimal. Prvi uparjalnik(v samem reaktorju bo menda kar Helij). Pepel pa bodo počistili dimnikarji ali pa civilna zaščita.
Uporabniški avatar
Re 4/4
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3231
Pridružen: 01.09.2011, 20:55

Re: Iter

OdgovorNapisal/-a Re 4/4 » 09.12.2015, 16:41

TERMINATOR napisal/-a:Kaj pa so nevtrini? A so to tisti tahioni, bozoni, itd. Ali samo kontra delec nevtronu?

Re4/4. Diverderje bodo že šlosarji uštimal. Prvi uparjalnik(v samem reaktorju bo menda kar Helij). Pepel pa bodo počistili dimnikarji ali pa civilna zaščita.


Nevtrini so delci pri radioaktivnem razpadu. Naj si bo v nuklearkah, vesolju. So hitrejši od svetlobe in imajo maso. :D En delec se imenuje nevtrino in nima električnega naboja. Za človenka niso nevarni in vsak dan bruhne iz Krškega na milijone teh nevtrinov, ki potem prosto tavajo kamor se jim zljubi.

1000 MW elektrarna na fuzijo ima izpust samo 2 kg helija. :wink: Kdo bo pucal pepel mi je malo mar, mene bolj zanimajo črpalke. :lol: V Krškem sem jo videl 6,3 kV 5MW, teš-ovo pa tut. :D

Aja iz diverterja bi lahko greli toplo vodo za radiatorje. 20MW/m2 toplote prevzame :D

Maš mogoče še podatek, koliko bo lastna raba povprečne elektrarne? Kaj pa regulacija moči reaktorja? Na kakšen način bo? Bilokaj? [-o<

Iz druge teme o motorju... vem

Aja pa nisi rekel v eni temi, da boš shemo 25 kV napajalne postaje dal gor. :-k Me en mau zanima kako sta ločena sistema pred nezaželenim pretokom energije iz enega v drug sistem. :pc1
LJ363
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1527
Pridružen: 30.07.2007, 17:27

Re: Iter

OdgovorNapisal/-a LJ363 » 09.12.2015, 20:34

Glavni vir nevtrinov na zemlji je Sonce. Odda jih toliko, da jih vsako sekundo jih čez 1 kvadratni centimeter zleti nekje 60 milijard, tudi ponoči, ker brez večjih težav preletijo celo zemljo. Zato jih je zelo težko zaznavati, en od detektorjev s 1000 tonami težke vode, rezervoar kroglaste oblike s premerom 17m, jih na dan zazna 10. Pa še malo za zabavo, povprečno jih skozi človeka v celem življenju zleti nekje 10^23, skupna teža teh pa je nekje 10^-13 kg.
Uporabniški avatar
TERMINATOR
Mojster
Mojster
Prispevkov: 621
Pridružen: 11.02.2007, 11:45

Re: Iter

OdgovorNapisal/-a TERMINATOR » 10.12.2015, 21:54

Evo w7-x gre po načrtu =D> Prva majčkena plazma je ustvarjena. Našim naslednikom(pa tudi nam) ne bo treba spremeniti načina življenja, tudi če s tokamakom ne bo šlo po načrtu.


Re 4/4 napisal/-a:
Maš mogoče še podatek, koliko bo lastna raba povprečne elektrarne? Kaj pa regulacija moči reaktorja? Na kakšen način bo? Bilokaj? [-o<

Aja pa nisi rekel v eni temi, da boš shemo 25 kV napajalne postaje dal gor. :-k Me en mau zanima kako sta ločena sistema pred nezaželenim pretokom energije iz enega v drug sistem. :pc1


Zdej za ITER. Nisem strokovnjak za reaktorje, zato to pisanje vzemi z veliko rezervo.
Lastna poraba(vžig+dogrevanje+hlajenje+pomožni stroji) naj bi bila največ eno desetino proizvedene energije. Računajo pa, da bo šlo s petnajstino. Glede, da že razvijajo DEMO so zgleda precej prepričani v uspeh.
Regulacija, kolikor jaz razumem, naj bi potekala s manjšo spremembo temperature plazme( par 10 miljonov stopinj). Z manjšim dogrevanjem plazme. Kinetična energija nevtronov je odvisna od temperature in gostote plazme. Glavna regulacija pa je sistem on/off ali po štromarsko PWM način. Najdaljša perioda vklopa naj bi trajala med 400 in 600 sekundami.Viški pa grejo v zrak preko hladilnih stolpov. Morda bodo ali pa že kontrolirajo iztopni kot in količino nevtronov, ki zadevajo stene uparjalnika. Prednost stellatorja pa je v možnosti neprekinjene plazme.
Majke mi. To bi pa ja morali štromarji na faksu do potankosti preštudirat. Čez 50 do 100 let ne bo več klasičnih elektrarn.
Slika
Nič ne vem v obljubi? Lahko pa pobrskam po podstrešju. Je pa to napram enosmerni napajalni enostavna reč.
Sam izvor energije, to je lokomotiva, kontrolira napetost in s tem pretakanje energije. Ko inducirana napetost na motorju(bolje generatorju) preseže 3.9KV se v tokokrog vklopi zavorni upor in viški grejo v zrak. To velja za lokomotive z ustreznim pretvornikom
Starejše pa tega itak niso omogočale.

LP
LJ363
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 1527
Pridružen: 30.07.2007, 17:27

Re: Iter

OdgovorNapisal/-a LJ363 » 10.12.2015, 22:15


Kako pa tole zgleda, ko jih v vrsti pelje ene 10, pa ta prvi pretrga vozni vod? Verjetno se da marsikaj pobirat po cesti. :twisted:
Uporabniški avatar
Re 4/4
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 3231
Pridružen: 01.09.2011, 20:55

Re: Iter

OdgovorNapisal/-a Re 4/4 » 10.12.2015, 22:35

Ko sem jaz na fax hodo, so vsi delali študije o sončnih elektrarnah, jaz pa sem gulil grške črke, d-q modele strojev in asa diagram sinhronca. #-o O fuzijskih takrat še nihče nič ni vedo. Vse kar vem, sem pri fizikih zvedo. :) Mogoče bi še kaj lahko izvohal. Drugače sem jaz doma pri zaščitah elektroenergetskega sistema.

O neželjenem pretakanju sem imel v mislih 110 kV/25 kV in na drugi napajalni nazaj na 110 kV. Za lokomotive vem, da imajo upor, ki ščiti pred previsoko napetostjo dc-dc link.

Hm desetino energije? Potem so to bolj požrešne kot jederske, konkurirajo lahko termoelektrarnam, razreda 250-600 MW.

Vrni se na

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 5 gostov