Na spletnih straneh MNZS lahko ugledate prispevek : "Trolejbusi obstali v mrazu" (15.12.2017)
https://fototekamnzs.com/2017/12/15/
in še slika
LP Igor
Ljubljanski trolejbus
Re: Ljubljanski trolejbus
Pozdravljeni pozitivno misleči
Na spletnih straneh MNZS lahko ugledate prispevek : "Trolejbusi obstali v mrazu" (15.12.2017)
https://fototekamnzs.com/2017/12/15/
in še slika
LP Igor
Na spletnih straneh MNZS lahko ugledate prispevek : "Trolejbusi obstali v mrazu" (15.12.2017)
https://fototekamnzs.com/2017/12/15/
in še slika
LP Igor
Re: Ljubljanski trolejbus
Pozdravljeni pozitivno misleči
Se je kdo vprašal, kje je bila fotografija posneta ? Približno tam, kjer so njega dni razkopavali tramvajske tračnice .
LP Igor
Se je kdo vprašal, kje je bila fotografija posneta ? Približno tam, kjer so njega dni razkopavali tramvajske tračnice .
LP Igor
-
železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9311
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Ljubljanski trolejbus
O:22616
Pozdravljeni,
hotel sem rešiti dve zadevi naenkrat, pa nisem dodal posta še sem...
Verjetno sem ga sploh začel pisati za sem
Se nadaljuje....načrt mislim. Na obe strani
pozdrav
Darko
Pozdravljeni,
hotel sem rešiti dve zadevi naenkrat, pa nisem dodal posta še sem...
Verjetno sem ga sploh začel pisati za sem
železocestnik napisal/-a:Pozdravljeni,
tisto pentljo ob Tyrševi cesti so poimenovali "Vilharjeva".
Zgledala je takole...
Ja, trolejbuse so "spravljali" preko železniškega prehoda na Tyrševi že od 10.10.1951 (zjutraj in zvečer), ni pa bila ta proga v javnem prometu še leta.
Potem pa s tramvaji "vlačili" v remizo (zvečer) in iz remize (zjutraj).
Izgleda, da so zavezniki razbili proizvodne kapacitete nemških tovarn, ki so izdelovale signalno-varnostne naprave. Ali pa niso imeli s čim plačati...
Se pravi, težava je bila v signalno-varnostnih napravah in ne neke druge pravljice.
Verjetno je potrebno ta post kopirati tudi k trolejbusu, da bo na kupu.
pozdrav
Darko
Se nadaljuje....načrt mislim. Na obe strani
pozdrav
Darko
Re: Ljubljanski trolejbus
Sem se usedel na sredino prve vrste z velikim kartonom pokovke. In čakam nadaljevanje kot je bilo obljubljeno tudi še nekje drugje 
LP, Metod
-
železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9311
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Ljubljanski trolejbus
Pozdravljeni,
imamo vsaj dva gledalca v prvi vrsti, Jožeta in Metoda.
Začelo se je s telefonskim klicem kolega Jožeta, poznavalca ljubljanskih in trolejbusov širše (pa še marsikaj drugega) z vprašanjem.
Sem že nevem kdaj rekel, da se s trolejbusi ne bom ukvarjal. Pa sem prekršil odločitev s piranskim trolejbusom.
Vprašanje je bilo enostavno, odgovor pač ne.
Posebno še, če imam na diskih (HD+SSD) ene 70.000 fotografij, razmetanih brez reda, urejenih edino po času. Vendar ni v nobeno pomoč, ker tudi približno ne vem, kdaj sem kaj fotografiral. Fotografiral pa sem vedno iz večih področij na en film (beri: en dan). Imam malo bolj urejen arhiv fotografij za zadnji dve leti, vendar v zadnjih dveh letih nisem veliko fotografiral (recimo 10.000).
Imel sem srečo in našel podatke.
Začeli pa bomo s JCG. Tisti, ki sledijo temi o ljubljanskem tramvaju, ga dobro poznajo, za ostale ponavljam...
Je pa nekaj res: načrt ima letnico maj 1956, John Charles Gillham je obiskal Ljubljano septembra 1955. Ali je imel še kakšne kasnejše podatke, ne vem.
John Charles Gilham je tudi fotografiral trolejbuse septembra 1955 na Ajdovščini, kar pomeni, da je bila zgrajena poleg tramvajske mreže tudi za trolejbuse vsaj do Ajdovščine.
pozdrav
Darko[/quote]
Se pravi, na voljo imamo načrt, ki ga je pripravil ljubitel tramvajev in trolejbusov, prevozil se je verjetno po vseh progah ali pa imel za zbiranje informacij poznavalca.
Je pa tako, dolgo časa ni bil v Ljubljani in upoštevati je potrebno, da za kakšno stvar le ni imel vseh podatkov.
V tej temi nas zanima izključno trolejbus in vris njegove proge na načrtu iz leta 1956 (stanje september 1952 in september 1955) !
Zanima nas samo ta del načrta z vrisano trolejbusno progo Pentlja Vilharjeva (Livarska)-Ježica oziroma Ajdovščina-Ježica.
Proga 6 je vrisana od pentlje Vilharjeva (Livarska) do Ježice sicer deljeno, ker je obračališče na Ježici "ušlo" iz načrta.
Se pa proga 6 nadaljuje proti Ajdovščini in se konča vris proge tam, kjer doseže tramvajsko progo od železniške postaje proti pošti in naprej.
Je pazanimivo, da je vrisana trolejbusna proga tudi po Prešernovi cesti do križišča z Gosposvetsko
Pogledati si moramo še opombo na načrtu in podroben vris trolejbusne proge v centru:
JCG je zapisal, da je stanje prog v primerjavi 1952/1955 enako, razlika je le v:
- podaljšanju proge 6 od Livarske do vogala na Gosposvetski cesti (pentlja na Vilharjevi/Livarski je ostala)
- odstranili so žice na Prešernovi cesti
- na novo so "povlekli" kontaktni vozni vod po Gosposvetski cesti... vendar izključno le za prevoz trolejbusov v remizo in iz remize. S tega mesta so jih namreč v in iz remize vozili tramvaji, ki so se vračali v remizo.
Pogledati si moramo najprej projekt, kako so si zamislili speljati progo 6 leta 1950.
Se pravi del načrta, ki se od zgoraj objavljenega načrta nadaljuje na levo stran, preko tirov
Da pa ne bo vse pomešano, bomo šli od začetka načrta: od napajalne postaje ljubljanskega tramvaja, ki smo jo tako iskali
z nadaljevanjem pa že prispemo do pentlje Vilharjeva/Livarska:
To je detajlni projekt iz leta 1950, ki ga je izdelala ECŽ. Kaj je bilo narejeno, bomo videli v drugem delu nadaljevanke.
Jasno pa je, kako so si zamislili napajanje proge 6 od Ježice do Vilharjeve/Livarske. Iz obstoječe "podstacije", torej v obstoječi zgradbi dograditi še eno polje za trolejbus.
Dovod po Prešernovi pa bi izkoristili tudi za izgradnjo kontaktnega voda za vračanje trolejbusov zvečer v remizo in dovažanje trolejbusov zjutran na progo.
pozdrav
Darko
imamo vsaj dva gledalca v prvi vrsti, Jožeta in Metoda.
Začelo se je s telefonskim klicem kolega Jožeta, poznavalca ljubljanskih in trolejbusov širše (pa še marsikaj drugega) z vprašanjem.
Sem že nevem kdaj rekel, da se s trolejbusi ne bom ukvarjal. Pa sem prekršil odločitev s piranskim trolejbusom.
Vprašanje je bilo enostavno, odgovor pač ne.
Posebno še, če imam na diskih (HD+SSD) ene 70.000 fotografij, razmetanih brez reda, urejenih edino po času. Vendar ni v nobeno pomoč, ker tudi približno ne vem, kdaj sem kaj fotografiral. Fotografiral pa sem vedno iz večih področij na en film (beri: en dan). Imam malo bolj urejen arhiv fotografij za zadnji dve leti, vendar v zadnjih dveh letih nisem veliko fotografiral (recimo 10.000).
Imel sem srečo in našel podatke.
Začeli pa bomo s JCG. Tisti, ki sledijo temi o ljubljanskem tramvaju, ga dobro poznajo, za ostale ponavljam...
železocestnik napisal/-a:O:42200
V zbirki načrtov v železniškem muzeju hranijo tudi načrt mestnega prometa v Ljubljani iz maja 1956.
Načrt je izdelal Anglež, velik poznavalec transporta, posebej mestnega, John Charles Gillham (1917-2009).
Objavil je kar nekaj knjig o mestnem prometu v Angliji, o tramvajih. Njegova najljubša zadeva pa je bila risanje načrtov mestnega prometa, še posebej tramvajskega.
Izdelal je preko petsto načrtov mestnega prometa po vsem svetu.
Tako je tudi narisal tramvajske in trolejbusne ter avtobusne proge mestnega prometa v Ljubljani maja 1956.
Preden je narisal načrt, je obiskal Ljubljano dvakrat, septembra 1952 in septembra 1955, in o tem zapisal opombe.
Načrt je dokaj natančen, ima pa tudi pripombe, kateri tramvaji so vozili po katerih progah itd.
Načrt je JCG, kot je imel rad, da ga kličejo, podaril železniškemu muzeju v Ljubljani.
Zahvaljujem se prof. Mladenu Bogiću, ravnatelju muzeja, da je dovolil objavo načrta na forumu.
približno naravna velikost....na mojem monitorju
Je pa nekaj res: načrt ima letnico maj 1956, John Charles Gillham je obiskal Ljubljano septembra 1955. Ali je imel še kakšne kasnejše podatke, ne vem.
John Charles Gilham je tudi fotografiral trolejbuse septembra 1955 na Ajdovščini, kar pomeni, da je bila zgrajena poleg tramvajske mreže tudi za trolejbuse vsaj do Ajdovščine.
pozdrav
Darko[/quote]
Se pravi, na voljo imamo načrt, ki ga je pripravil ljubitel tramvajev in trolejbusov, prevozil se je verjetno po vseh progah ali pa imel za zbiranje informacij poznavalca.
Je pa tako, dolgo časa ni bil v Ljubljani in upoštevati je potrebno, da za kakšno stvar le ni imel vseh podatkov.
V tej temi nas zanima izključno trolejbus in vris njegove proge na načrtu iz leta 1956 (stanje september 1952 in september 1955) !
Zanima nas samo ta del načrta z vrisano trolejbusno progo Pentlja Vilharjeva (Livarska)-Ježica oziroma Ajdovščina-Ježica.
Proga 6 je vrisana od pentlje Vilharjeva (Livarska) do Ježice sicer deljeno, ker je obračališče na Ježici "ušlo" iz načrta.
Se pa proga 6 nadaljuje proti Ajdovščini in se konča vris proge tam, kjer doseže tramvajsko progo od železniške postaje proti pošti in naprej.
Je pazanimivo, da je vrisana trolejbusna proga tudi po Prešernovi cesti do križišča z Gosposvetsko
Pogledati si moramo še opombo na načrtu in podroben vris trolejbusne proge v centru:
JCG je zapisal, da je stanje prog v primerjavi 1952/1955 enako, razlika je le v:
- podaljšanju proge 6 od Livarske do vogala na Gosposvetski cesti (pentlja na Vilharjevi/Livarski je ostala)
- odstranili so žice na Prešernovi cesti
- na novo so "povlekli" kontaktni vozni vod po Gosposvetski cesti... vendar izključno le za prevoz trolejbusov v remizo in iz remize. S tega mesta so jih namreč v in iz remize vozili tramvaji, ki so se vračali v remizo.
Pogledati si moramo najprej projekt, kako so si zamislili speljati progo 6 leta 1950.
Se pravi del načrta, ki se od zgoraj objavljenega načrta nadaljuje na levo stran, preko tirov
Da pa ne bo vse pomešano, bomo šli od začetka načrta: od napajalne postaje ljubljanskega tramvaja, ki smo jo tako iskali
z nadaljevanjem pa že prispemo do pentlje Vilharjeva/Livarska:
To je detajlni projekt iz leta 1950, ki ga je izdelala ECŽ. Kaj je bilo narejeno, bomo videli v drugem delu nadaljevanke.
Jasno pa je, kako so si zamislili napajanje proge 6 od Ježice do Vilharjeve/Livarske. Iz obstoječe "podstacije", torej v obstoječi zgradbi dograditi še eno polje za trolejbus.
Dovod po Prešernovi pa bi izkoristili tudi za izgradnjo kontaktnega voda za vračanje trolejbusov zvečer v remizo in dovažanje trolejbusov zjutran na progo.
pozdrav
Darko
-
železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9311
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Ljubljanski trolejbus
Pozdravljeni,
imamo možnost preveriti, kdaj je zares začela obratovati proga 6 ljubljanskega trolejbusa.
Kaj piše v wikipediji
Geslo: Ljubljanski trolejbus:
Prva trolejbusna proga je bila odprta 6. oktobra 1951 in je potekala za Bežigradom, in sicer od Vilharjeve ceste do Ježice. Trolejbus ni vozil v sam center mesta, ker je današnja Dunajska cesta še prečkala železniške tire in so se odgovorni bali, da ne bi prišlo do stika zapornic in kontaktnih vodov. Problem so rešili maja 1956, ko so kontaktne vode prestavili nad sredino ceste, zato so trolejbusno progo podaljšali vse do Ajdovščine, kjer je bilo potem dve leti urejeno obračališče ter prestopna postaja med trolejbusi in tramvaji.
Se pravi, da je pričela proga obratovati za javni promet 6.10.1951.
Drugi del o prečkanju trolejbusne proge preko železniške proge Dunaj-Trst bomo preverili posebej.
Na razpolago imamo naslednje dokumente:
- detajlni načrt trolejbusne proge Vilharjeva-Ježica in napajanje trolejbusne proge po Prešernovi cesti iz leta 1950
- tehnični preračun za križanje trolejbusne proge z železniškim prelazom na Tyrševi ulici v km 566,222 z dne 20.9.1950 in
- gradbeno dovoljenje za zgoraj omenjeno križanje z železniško progo
- statični preračun drogov z dne november 1950
- Tehnično poročilo z dne 11.1.1951
- preizkušanje trolejbusov na progi Ljubljana-Ježica z dne 2.10.1951
- komisijski pregled trolejbusne proge z dne 4.10.1951
- zapisnik o predaji trolejbusov v javni promet 10.10.1951
Poglejmo, kaj piše v tehničnem opisu projekta iz leta 1950:
" V letu 1950-1951 se bo nadtalni vozni vod za trolejbus zgradil v dolžini 5300 metrov.
Od usmerjevalne naprave na Prešernovi cesti bo tekel enojni napajalni vod preseka 100 mm2 z enosmerno napetostjo 600 Voltov.
Razdalja med žicama bo znašala 600 mm, od zemlje pa je predvidena razdalja 5,50 m po Prešernovi cesti do Tyrševe, kjer se v radiju 11 m obrne proti Ježici do Vilharjeve ceste.
Prelaz na Tyrševi cesti trolejbusni napajalni vod prečka z minimalno višino 6 metrov nad tiri.
Od Vilharjeve ceste do Ježice, kjer se bo vršil redni trolejbusni promet teče dvojni vod s 4 žicami po 80 mm2.
V usmerjevalni postaji je predvidena za trolejbusni vod posebna celica.
Odsek od usmerjevalne postaje do pentlje na Vilharjevi cesti se bo uporabljala le za uvoz med 5 in 6 uro zjutraj in za izvoz iz proge med 22 in 23 uro.
Stalno bodo v prometu 3 vozovi (četrti je v rezervi).
Promet se bo vršil vsakih 10 minut. Vožnja bo trajala 10 minut, voz bo imel 5 minut postanka na vsaki končni postaji.
Potovalna hitrost naj bi znašala 25 km/h.
pozdrav
Darko
imamo možnost preveriti, kdaj je zares začela obratovati proga 6 ljubljanskega trolejbusa.
Kaj piše v wikipediji
Geslo: Ljubljanski trolejbus:
Prva trolejbusna proga je bila odprta 6. oktobra 1951 in je potekala za Bežigradom, in sicer od Vilharjeve ceste do Ježice. Trolejbus ni vozil v sam center mesta, ker je današnja Dunajska cesta še prečkala železniške tire in so se odgovorni bali, da ne bi prišlo do stika zapornic in kontaktnih vodov. Problem so rešili maja 1956, ko so kontaktne vode prestavili nad sredino ceste, zato so trolejbusno progo podaljšali vse do Ajdovščine, kjer je bilo potem dve leti urejeno obračališče ter prestopna postaja med trolejbusi in tramvaji.
Se pravi, da je pričela proga obratovati za javni promet 6.10.1951.
Drugi del o prečkanju trolejbusne proge preko železniške proge Dunaj-Trst bomo preverili posebej.
Na razpolago imamo naslednje dokumente:
- detajlni načrt trolejbusne proge Vilharjeva-Ježica in napajanje trolejbusne proge po Prešernovi cesti iz leta 1950
- tehnični preračun za križanje trolejbusne proge z železniškim prelazom na Tyrševi ulici v km 566,222 z dne 20.9.1950 in
- gradbeno dovoljenje za zgoraj omenjeno križanje z železniško progo
- statični preračun drogov z dne november 1950
- Tehnično poročilo z dne 11.1.1951
- preizkušanje trolejbusov na progi Ljubljana-Ježica z dne 2.10.1951
- komisijski pregled trolejbusne proge z dne 4.10.1951
- zapisnik o predaji trolejbusov v javni promet 10.10.1951
Poglejmo, kaj piše v tehničnem opisu projekta iz leta 1950:
" V letu 1950-1951 se bo nadtalni vozni vod za trolejbus zgradil v dolžini 5300 metrov.
Od usmerjevalne naprave na Prešernovi cesti bo tekel enojni napajalni vod preseka 100 mm2 z enosmerno napetostjo 600 Voltov.
Razdalja med žicama bo znašala 600 mm, od zemlje pa je predvidena razdalja 5,50 m po Prešernovi cesti do Tyrševe, kjer se v radiju 11 m obrne proti Ježici do Vilharjeve ceste.
Prelaz na Tyrševi cesti trolejbusni napajalni vod prečka z minimalno višino 6 metrov nad tiri.
Od Vilharjeve ceste do Ježice, kjer se bo vršil redni trolejbusni promet teče dvojni vod s 4 žicami po 80 mm2.
V usmerjevalni postaji je predvidena za trolejbusni vod posebna celica.
Odsek od usmerjevalne postaje do pentlje na Vilharjevi cesti se bo uporabljala le za uvoz med 5 in 6 uro zjutraj in za izvoz iz proge med 22 in 23 uro.
Stalno bodo v prometu 3 vozovi (četrti je v rezervi).
Promet se bo vršil vsakih 10 minut. Vožnja bo trajala 10 minut, voz bo imel 5 minut postanka na vsaki končni postaji.
Potovalna hitrost naj bi znašala 25 km/h.
pozdrav
Darko
-
železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9311
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Ljubljanski trolejbus
O:22809
Pozdravljeni,
kljub temu, da se je trolejbus obsojen na čvek, se dogaja, da jih v vrsti sedi poleg Jožeta in Metoda še nekaj...
Več kot 100 ogledov v rubriki čvek je že veliko. Niso vsi roboti...
Ali pa je Metod pogruntal mašino za klikanje, da bi me motiviral, da bi le malo pobrskal po diskih. Ne vem če ima kdo tako neurejen arhiv
Sicer imam sedaj vse spravljeno podvojeno ali celo potrojeno po raznih diskih, kar je pa zopet težava, ker ne vem kje
Pa bi rad druge učil, kako je treba urediti arhiv
Mislim, da obstaja kar nekaj lepih slovenskih pregovorov, ki "urejajo" to področje
Seveda se jih sedajle ne spomnim
sem spil, tako da bom sedaj lahko premislil, kateri od zgoraj omenjenih dokumentov v prejšnjem postu je najvažnejši.
Najprej moramo razčistiti, od kdaj je bil trolejbus res v prometu.
To se da ugotoviti v časopisu in je verjetno kdo že naredil.
V wikipediji piše:
"Prva trolejbusna proga je bila odprta 6. oktobra 1951 in je potekala za Bežigradom, in sicer od Vilharjeve ceste do Ježice."
Iščemo samo še "podporne" dokumente, kako je prišlo do tega, da je bil trolejbus "pripuščen" v promet.
Prvi zanimiv dokument je zapisnik o preizkušanju voznega voda na progi Ljubljana-Ježica dne 2.10.1951, ki pa je bil napisan šele 10.10.1951.
Izgleda, da so včasih veliko bolj dali na besedo in verjeli en drugemu.
Torej zapisnik o "mehaničnem in električnem preizkušanju trolejbusnega voznega voda Ljubljana - Ježica dne 2.10.1951"...
Da ne bo kdo rekel, da se zmišljujem, dodajam kopijo. Na njej sta dva pomembna podpisa, brez njih trolejbus ne bi šel v promet.
Preizkus vožnje je bil izveden s trolejbusom št.2.
Komisija je smatrala, da se z električnega stališča trolejbusna proga Ljubljana-Ježica lahko izroči v javni promet.
Smrt fašizmu - svoboda narodu!
En vidik smo rešili in nič kaj preveč izvedeli.
Bistvo pa je, da smo izvedeli, da strojniki niso vsemogočni. Brez "eletričistov" ne gre...
Kaj nas čaka naprej, bo potrebno malo počakati
Morda pa je pomembnejši dokument z dne 27.9.1951, ko so opravljali tehnični pregled proge
pozdrav
Darko
Pozdravljeni,
kljub temu, da se je trolejbus obsojen na čvek, se dogaja, da jih v vrsti sedi poleg Jožeta in Metoda še nekaj...
Več kot 100 ogledov v rubriki čvek je že veliko. Niso vsi roboti...
Ali pa je Metod pogruntal mašino za klikanje, da bi me motiviral, da bi le malo pobrskal po diskih. Ne vem če ima kdo tako neurejen arhiv
Sicer imam sedaj vse spravljeno podvojeno ali celo potrojeno po raznih diskih, kar je pa zopet težava, ker ne vem kje
Pa bi rad druge učil, kako je treba urediti arhiv
Mislim, da obstaja kar nekaj lepih slovenskih pregovorov, ki "urejajo" to področje
Seveda se jih sedajle ne spomnim
sem spil, tako da bom sedaj lahko premislil, kateri od zgoraj omenjenih dokumentov v prejšnjem postu je najvažnejši.Najprej moramo razčistiti, od kdaj je bil trolejbus res v prometu.
To se da ugotoviti v časopisu in je verjetno kdo že naredil.
V wikipediji piše:
"Prva trolejbusna proga je bila odprta 6. oktobra 1951 in je potekala za Bežigradom, in sicer od Vilharjeve ceste do Ježice."
Iščemo samo še "podporne" dokumente, kako je prišlo do tega, da je bil trolejbus "pripuščen" v promet.
Prvi zanimiv dokument je zapisnik o preizkušanju voznega voda na progi Ljubljana-Ježica dne 2.10.1951, ki pa je bil napisan šele 10.10.1951.
Izgleda, da so včasih veliko bolj dali na besedo in verjeli en drugemu.
Torej zapisnik o "mehaničnem in električnem preizkušanju trolejbusnega voznega voda Ljubljana - Ježica dne 2.10.1951"...
Da ne bo kdo rekel, da se zmišljujem, dodajam kopijo. Na njej sta dva pomembna podpisa, brez njih trolejbus ne bi šel v promet.
Preizkus vožnje je bil izveden s trolejbusom št.2.
Komisija je smatrala, da se z električnega stališča trolejbusna proga Ljubljana-Ježica lahko izroči v javni promet.
Smrt fašizmu - svoboda narodu!
En vidik smo rešili in nič kaj preveč izvedeli.
Bistvo pa je, da smo izvedeli, da strojniki niso vsemogočni. Brez "eletričistov" ne gre...
Kaj nas čaka naprej, bo potrebno malo počakati
Morda pa je pomembnejši dokument z dne 27.9.1951, ko so opravljali tehnični pregled proge
pozdrav
Darko
-
železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9311
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Ljubljanski trolejbus
O:22940
Pozdravljeni,
ECŽ se je pripravil za izvedbo projekta kar primerno in je pravočasno izdelal projekte in zbiral dovoljenja:
- detajlni načrt trolejbusne proge Vilharjeva-Ježica in napajanje trolejbusne proge po Prešernovi cesti iz leta 1950
- tehnični preračun za križanje trolejbusne proge z železniškim prelazom na Tyrševi ulici v km 566,222 z dne 20.9.1950 in
- gradbeno dovoljenje za zgoraj omenjeno križanje z železniško progo
- statični preračun drogov z dne november 1950
- Tehnično poročilo z dne 11.1.1951
Nas zanima sedaj le tehnični pregled križanja z železniško progo Zagreb-Sežana v osi Tyrševe ceste, ki so ga opravili predstavniki ECŽ in Državnih železnic. Tehnični pregled je bil opravljen 27.9.1951, izvedeli pa bomo, ali so vse naredili po načrtih ali so kakšne spremembe.
"Vsa dela so izvedena po projektih, le vozni vod je napeljan od tramvajskega voda po Tyrševi cesti v premi smeri na prelaz. Voznega voda po Prešernovi cesti ni, ostal je samo dovod napajalnega toka po Prešernovi cesti.
S trolejbusi se bo prečkalo prelaz čez progo dvakrat dnevno: ob 5:30 ter med 23 in 24 uro, ko se bo trolejbuse "stavilo v promet odnosno iz prometa".
Ob vsakem prečkanju železniškega prelaza se morajo trolejbusni vozovi ustavljati obvezno pred prelazom in nadaljevati vožnjo šele, ko prejmejo ročni signal od zaporničarja pri železniškem prelazu, da lahko vožnjo nadaljujejo.
Ob prihodu pred prelaz je trolejbusni vozač dolžan dajati večkratni signal, da opozori zaporničarja, ki bi mu v primeru, da ni ovire za prečkanje prelaza, dal vidni signal:
"naprej !"
Odklapljanje in priklapljanje trolejbusov na električna votila ECŽ bo napravljeno na električni progi na Tyrševi cesti v višini Gospodarske zveze.
Dodana je še zahteva, da se skupno (ECŽ+DŽ) meri višino oddaljenosti voznega voda od tračnic, ki mora znašati 6 metrov. "Ob priliki".
Komisija je zaključila zapisnik z ugotovitvijo, da ni ovire za izdajo uporabnega dovoljenja, v kolikor bo poskusna vožnja dala "pozitivne ugotovitve".
Zapisnik je zaključen s: S.f. - s.n. !
Dobro je, da je v prejšnjem zapisniku zapisano, kaj to pomeni.
Jasno in glasno je torej določeno, da bodo trolejbusi samo "prihajali na delo" in "odhajali" na
v remizo.
Navodilo je začasno, dokler se ne spomnijo boljše rešitve. Prevoza potnikov s trolejbusom preko prelaza torej ni !
pozdrav
Darko
Pozdravljeni,
ECŽ se je pripravil za izvedbo projekta kar primerno in je pravočasno izdelal projekte in zbiral dovoljenja:
- detajlni načrt trolejbusne proge Vilharjeva-Ježica in napajanje trolejbusne proge po Prešernovi cesti iz leta 1950
- tehnični preračun za križanje trolejbusne proge z železniškim prelazom na Tyrševi ulici v km 566,222 z dne 20.9.1950 in
- gradbeno dovoljenje za zgoraj omenjeno križanje z železniško progo
- statični preračun drogov z dne november 1950
- Tehnično poročilo z dne 11.1.1951
Nas zanima sedaj le tehnični pregled križanja z železniško progo Zagreb-Sežana v osi Tyrševe ceste, ki so ga opravili predstavniki ECŽ in Državnih železnic. Tehnični pregled je bil opravljen 27.9.1951, izvedeli pa bomo, ali so vse naredili po načrtih ali so kakšne spremembe.
"Vsa dela so izvedena po projektih, le vozni vod je napeljan od tramvajskega voda po Tyrševi cesti v premi smeri na prelaz. Voznega voda po Prešernovi cesti ni, ostal je samo dovod napajalnega toka po Prešernovi cesti.
S trolejbusi se bo prečkalo prelaz čez progo dvakrat dnevno: ob 5:30 ter med 23 in 24 uro, ko se bo trolejbuse "stavilo v promet odnosno iz prometa".
Ob vsakem prečkanju železniškega prelaza se morajo trolejbusni vozovi ustavljati obvezno pred prelazom in nadaljevati vožnjo šele, ko prejmejo ročni signal od zaporničarja pri železniškem prelazu, da lahko vožnjo nadaljujejo.
Ob prihodu pred prelaz je trolejbusni vozač dolžan dajati večkratni signal, da opozori zaporničarja, ki bi mu v primeru, da ni ovire za prečkanje prelaza, dal vidni signal:
"naprej !"
Odklapljanje in priklapljanje trolejbusov na električna votila ECŽ bo napravljeno na električni progi na Tyrševi cesti v višini Gospodarske zveze.
Dodana je še zahteva, da se skupno (ECŽ+DŽ) meri višino oddaljenosti voznega voda od tračnic, ki mora znašati 6 metrov. "Ob priliki".
Komisija je zaključila zapisnik z ugotovitvijo, da ni ovire za izdajo uporabnega dovoljenja, v kolikor bo poskusna vožnja dala "pozitivne ugotovitve".
Zapisnik je zaključen s: S.f. - s.n. !
Dobro je, da je v prejšnjem zapisniku zapisano, kaj to pomeni.
Jasno in glasno je torej določeno, da bodo trolejbusi samo "prihajali na delo" in "odhajali" na
v remizo.Navodilo je začasno, dokler se ne spomnijo boljše rešitve. Prevoza potnikov s trolejbusom preko prelaza torej ni !
pozdrav
Darko
Zadnjič spremenil železocestnik, dne 22.01.2018, 20:12, skupaj popravljeno 1 krat.
-
železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9311
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Ljubljanski trolejbus
Pozdravljeni,
eno sto ogledov dnevno je za to temo v čveku kar uspeh.
Če ne bi bilo ogledov, bi itak nehal in bi se z Jožetom in Metodom dobili na
Sicer se bova vseeno dobila z Jožetom na kavici, ker morava ugotoviti, kje je bilo napajanje trolejbusov kasneje. Za tistega v Stožicah že vem.
Bomo videli, če bo imel tudi Metod čas (popoldne), da znižamo povprečno starost sestanka
Dodamo lahko le še detajlni načrt trolejbusne proge preko prelaza še iz prvega projektiranja proge po Prešernovi cesti.
Vozni kontaktni vod so ob izgradnji podaljšali po sredini Tyrševe do tramvajske proge, ki je prihajala iz Železniške postaje proti pošti.
Napajalni vod pa je bil izveden po Prešernovi cesti.
Jasno se vidi, da je bila leta 1950 projektirana trolejbusna proga proga po sredini Tyrševe. Načrta podaljšanja proge do Ajdovščine v letu 1954 ni na voljo v tem gradivu LPP.
pozdrav
Darko
eno sto ogledov dnevno je za to temo v čveku kar uspeh.
Če ne bi bilo ogledov, bi itak nehal in bi se z Jožetom in Metodom dobili na
Sicer se bova vseeno dobila z Jožetom na kavici, ker morava ugotoviti, kje je bilo napajanje trolejbusov kasneje. Za tistega v Stožicah že vem.
Bomo videli, če bo imel tudi Metod čas (popoldne), da znižamo povprečno starost sestanka
Dodamo lahko le še detajlni načrt trolejbusne proge preko prelaza še iz prvega projektiranja proge po Prešernovi cesti.
Vozni kontaktni vod so ob izgradnji podaljšali po sredini Tyrševe do tramvajske proge, ki je prihajala iz Železniške postaje proti pošti.
Napajalni vod pa je bil izveden po Prešernovi cesti.
Jasno se vidi, da je bila leta 1950 projektirana trolejbusna proga proga po sredini Tyrševe. Načrta podaljšanja proge do Ajdovščine v letu 1954 ni na voljo v tem gradivu LPP.
pozdrav
Darko
Re: Ljubljanski trolejbus
Sprašujem se če je sploh bil napeljan vozni vod desno iz Tyrševe na Prešernovo in dlje proti Levu, kot je narisano v načrtu. Nekakor dvomim, saj v nasprotju ni bilo potrebe po pripetju trolejbusov za tramvaje na Tyrševi. Le ugibam.
-
železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9311
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Ljubljanski trolejbus
jž 363, pozdravljen,
ja, že prej bi moral obarvati tekst, ker je to le sprememba načrta.
JCG je leta 1956 na načrt zapisal, da so bile septembra 1955 odstranjene žice s Prešernove, je pa vprašanje, kaj je videl leta 1952 ali kaj je zvedel od informatorja.
Je pa bil septembra leta 1952, ko je obiskal Ljubljano, po Prešernovi speljan dovod napajalne napetosti.
Se je pa septembra 1955 JCG sigurno peljal s "šestko" do pentlje Ježica, ker obstaja njegova fotografija obračališča.
pozdrav
Darko
ja, že prej bi moral obarvati tekst, ker je to le sprememba načrta.
železocestnik napisal/-a:O:22940
Nas zanima sedaj le tehnični pregled križanja z železniško progo Zagreb-Sežana v osi Tyrševe ceste, ki so ga opravili predstavniki ECŽ in Državnih železnic. Tehnični pregled je bil opravljen 27.9.1951, izvedeli pa bomo, ali so vse naredili po načrtih ali so kakšne spremembe.
"Vsa dela so izvedena po projektih, le vozni vod je napeljan od tramvajskega voda po Tyrševi cesti v premi smeri na prelaz. Voznega voda po Prešernovi cesti ni, ostal je samo dovod napajalnega toka po Prešernovi cesti.
S trolejbusi se bo prečkalo prelaz čez progo dvakrat dnevno: ob 5:30 ter med 23 in 24 uro, ko se bo trolejbuse "stavilo v promet odnosno iz prometa".
Ob vsakem prečkanju železniškega prelaza se morajo trolejbusni vozovi ustavljati obvezno pred prelazom in nadaljevati vožnjo šele, ko prejmejo ročni signal od zaporničarja pri železniškem prelazu, da lahko vožnjo nadaljujejo.
Ob prihodu pred prelaz je trolejbusni vozač dolžan dajati večkratni signal, da opozori zaporničarja, ki bi mu v primeru, da ni ovire za prečkanje prelaza, dal vidni signal:
"naprej !"
Odklapljanje in priklapljanje trolejbusov na električna votila ECŽ bo napravljeno na električni progi na Tyrševi cesti v višini Gospodarske zveze.
Dodana je še zahteva, da se skupno (ECŽ+DŽ) meri višino oddaljenosti voznega voda od tračnic, ki mora znašati 6 metrov. "Ob priliki".
Komisija je zaključila zapisnik z ugotovitvijo, da ni ovire za izdajo uporabnega dovoljenja, v kolikor bo poskusna vožnja dala "pozitivne ugotovitve".
Zapisnik je zaključen s: S.f. - s.n. !
pozdrav
Darko
JCG je leta 1956 na načrt zapisal, da so bile septembra 1955 odstranjene žice s Prešernove, je pa vprašanje, kaj je videl leta 1952 ali kaj je zvedel od informatorja.
Je pa bil septembra leta 1952, ko je obiskal Ljubljano, po Prešernovi speljan dovod napajalne napetosti.
Se je pa septembra 1955 JCG sigurno peljal s "šestko" do pentlje Ježica, ker obstaja njegova fotografija obračališča.
pozdrav
Darko
-
železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9311
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Ljubljanski trolejbus
O:23100
Pozdravljeni,
preostane nam samo še zapisnik končnega pregleda naprav za trolejbusno progo na reaciji Ljubljana-Ježica dne 4.10.1951.
Komisijskega ogleda proge so se udeležili člani strokovne skupine za projektiranje, ki jo je imenoval Svet za gradbene in komunalne zadeve LRS (za mlajše forumaše: Ljudske Republike Slovenije).
ECŽ so zastopali: tehnični direktor Žagar Janez, obratovodja Arhar Tone in projektant Okrupa Marjan.
Prisotni so bili še predstavnik Elektroinštituta Ljubljana, Poverjeništva za notranje zadeve MLO Ljubljana, Direkcije železnic Ljubljana, predstavnik Glavne uprave za promet LRS in zastopnik Elektro Ljubljana.
Prof. ing. Jagodič je poročal, da je bil izvršen pregled napeljave voznega voda in da so bila izvedene predpisane meritve izolacije. Zapisnik je priložen.
Dr. Željko Jeglič je poročal, da je bil izvršen mehanični pregled križanja napeljav trolejbusne proge z železniško progo Zagreb-Sežana v osi Tyrševe ceste ter da ni ovir za izdajo uporabnega dovoljenja. Pri poskusni vožnji je bilo ugotovljeno, da je pri maksimalno dopuščeni hitrosti 45 km/h možna zaustavitev v sili na oddaljenosti 5 metrov. Ugotovilo se je, da so trolejbusi brez brzinomerne naprave in brez akumulatorjev za pogon, vsled česar je v primeru pomanjkanja toka ali okvare motorja premaknitev voza možna le z ročno silo štirih ljudi.
Po ogledu gradbenih naprav deloma peš, deloma na poskusni vožnji s trolejbusom, je strokovna komisija zaključila, da iz gradbenega vidika ni ovire za izdajo dovoljenja za obratovanje trolejbusa.
Pač pa bo potrebno dokončati vsa nedokončana dela (zadnja pentlja Ježica, postajališčna hišica ob prvi pentlji, odstranitev vseh ostankov izkopanin iz ceste, pleskanje drogov).
Med vzdrževalna dela spada tudi opazovanje drogov ob temperaturnih spremembah ter morebitna izvedba ustreznih ukrepov.
Komisija poziva investitorja (ECŽ), da si pridobi od Poverjeništva za notranje zadeve MLO Ljubljana uporabno dovoljenje.
prečitano in podpisano....
Brez: Smrt fašizmu-svoboda narodu
Ni bilo več prostora na listu
Verjetno je bilo uporabno dovoljenje nasledni dan stipkano, v časopisu pa objavljen vozni red.
Dokazali smo, da so obstajali vsi pogoji, da je bila lahko trolejbusna proga Ljubljana-Ježica res odprta takrat, kot piše v wikipediji:
"Prva trolejbusna proga je bila odprta 6. oktobra 1951."
kamra:
Vsebina
Delavci mestne cestne železnice so 30. in 31. julija 1951 vzdolž tedanje Tyrševe ceste potegnili oba električna voda za trolejbusno postajo.
Tyrševo cesto so leta 1952 preimenovali v Titovo cesto.
pozdrav
Darko
Pozdravljeni,
preostane nam samo še zapisnik končnega pregleda naprav za trolejbusno progo na reaciji Ljubljana-Ježica dne 4.10.1951.
Komisijskega ogleda proge so se udeležili člani strokovne skupine za projektiranje, ki jo je imenoval Svet za gradbene in komunalne zadeve LRS (za mlajše forumaše: Ljudske Republike Slovenije).
ECŽ so zastopali: tehnični direktor Žagar Janez, obratovodja Arhar Tone in projektant Okrupa Marjan.
Prisotni so bili še predstavnik Elektroinštituta Ljubljana, Poverjeništva za notranje zadeve MLO Ljubljana, Direkcije železnic Ljubljana, predstavnik Glavne uprave za promet LRS in zastopnik Elektro Ljubljana.
Prof. ing. Jagodič je poročal, da je bil izvršen pregled napeljave voznega voda in da so bila izvedene predpisane meritve izolacije. Zapisnik je priložen.
Dr. Željko Jeglič je poročal, da je bil izvršen mehanični pregled križanja napeljav trolejbusne proge z železniško progo Zagreb-Sežana v osi Tyrševe ceste ter da ni ovir za izdajo uporabnega dovoljenja. Pri poskusni vožnji je bilo ugotovljeno, da je pri maksimalno dopuščeni hitrosti 45 km/h možna zaustavitev v sili na oddaljenosti 5 metrov. Ugotovilo se je, da so trolejbusi brez brzinomerne naprave in brez akumulatorjev za pogon, vsled česar je v primeru pomanjkanja toka ali okvare motorja premaknitev voza možna le z ročno silo štirih ljudi.
Po ogledu gradbenih naprav deloma peš, deloma na poskusni vožnji s trolejbusom, je strokovna komisija zaključila, da iz gradbenega vidika ni ovire za izdajo dovoljenja za obratovanje trolejbusa.
Pač pa bo potrebno dokončati vsa nedokončana dela (zadnja pentlja Ježica, postajališčna hišica ob prvi pentlji, odstranitev vseh ostankov izkopanin iz ceste, pleskanje drogov).
Med vzdrževalna dela spada tudi opazovanje drogov ob temperaturnih spremembah ter morebitna izvedba ustreznih ukrepov.
Komisija poziva investitorja (ECŽ), da si pridobi od Poverjeništva za notranje zadeve MLO Ljubljana uporabno dovoljenje.
prečitano in podpisano....
Brez: Smrt fašizmu-svoboda narodu
Ni bilo več prostora na listu
Verjetno je bilo uporabno dovoljenje nasledni dan stipkano, v časopisu pa objavljen vozni red.
Dokazali smo, da so obstajali vsi pogoji, da je bila lahko trolejbusna proga Ljubljana-Ježica res odprta takrat, kot piše v wikipediji:
"Prva trolejbusna proga je bila odprta 6. oktobra 1951."
kamra:
Vsebina
Delavci mestne cestne železnice so 30. in 31. julija 1951 vzdolž tedanje Tyrševe ceste potegnili oba električna voda za trolejbusno postajo.
Tyrševo cesto so leta 1952 preimenovali v Titovo cesto.
pozdrav
Darko
Re: Ljubljanski trolejbus
železocestnik napisal/-a:imamo vsaj dva gledalca v prvi vrsti, Jožeta in Metoda.
Name ne pozabit!
Budno spremljam, super je!fotografija | video produkcija | graficno oblikovanje | tisk na majice | http://www.psgt-productions.com :)
-
železocestnik
- Strojevodja I
- Prispevkov: 9311
- Pridružen: 30.12.2007, 22:01
- Kraj: Ljubljana
Re: Ljubljanski trolejbus
O:23200
Ne, ne, nisem pozabil...
Računam, da ko bomo imeli točno pozicijo napajalne postaje v Stožicah, da boš veterane zapeljal z veteranskim Oplom do tja... 
V mojem bimerju se je včeraj prikazala številka 300.000 Seveda še ni veteran....
Morda pa do takrat pridobimo še tega tipa. Verjetno se ni vozil samo na faks, je morda opravil kakšno "črno vožnjo" na Ježico...
Nalepke na vozovnici kažejo na to, da bi moral imeti izkušnje z vožnjo s "trolami"...
Če bi se oglasil, bi lahko preverili, ali tisto v wikipediji drži:
-tokovni odjemniki so se sneli z žic - "trolejbusom so padli dol" in jih je bilo treba vsakič ponovno namestiti;
-pozimi so bile dodatne težave zaradi snega in posipanja cest s soljo. Slana voda je namreč prihajala v stik z električno napeljavo in povzročala kratek stik. Dogajalo se je celo, da je bila pod napetostjo celotna karoserija kakšnega trolejbusa. To so občutili vstopajoči potniki, ki jih je pošteno streslo, če so se le dotaknili kovinskih delov vozila;
Nisem brez zveze z dogodki prepisal iz Kamre: Tyrševo cesto so leta 1952 preimenovali v Titovo cesto.
Za temo v čveku je število ogledov na dan 100 uspeh. Prehiteli smo temo: Poziranje ob/na lokomotivah in vlakih
pozdrav
Darko
Ne, ne, nisem pozabil...
Računam, da ko bomo imeli točno pozicijo napajalne postaje v Stožicah, da boš veterane zapeljal z veteranskim Oplom do tja...
V mojem bimerju se je včeraj prikazala številka 300.000
Seveda še ni veteran....Morda pa do takrat pridobimo še tega tipa. Verjetno se ni vozil samo na faks, je morda opravil kakšno "črno vožnjo" na Ježico...
Nalepke na vozovnici kažejo na to, da bi moral imeti izkušnje z vožnjo s "trolami"...
Če bi se oglasil, bi lahko preverili, ali tisto v wikipediji drži:
-tokovni odjemniki so se sneli z žic - "trolejbusom so padli dol" in jih je bilo treba vsakič ponovno namestiti;
-pozimi so bile dodatne težave zaradi snega in posipanja cest s soljo. Slana voda je namreč prihajala v stik z električno napeljavo in povzročala kratek stik. Dogajalo se je celo, da je bila pod napetostjo celotna karoserija kakšnega trolejbusa. To so občutili vstopajoči potniki, ki jih je pošteno streslo, če so se le dotaknili kovinskih delov vozila;
Nisem brez zveze z dogodki prepisal iz Kamre: Tyrševo cesto so leta 1952 preimenovali v Titovo cesto.
Za temo v čveku je število ogledov na dan 100 uspeh. Prehiteli smo temo: Poziranje ob/na lokomotivah in vlakih
pozdrav
Darko
Re: Ljubljanski trolejbus
železocestnik napisal/-a:O:23200
Če bi se oglasil, bi lahko preverili, ali tisto v wikipediji drži:
-tokovni odjemniki so se sneli z žic - "trolejbusom so padli dol" in jih je bilo treba vsakič ponovno namestiti;
-pozimi so bile dodatne težave zaradi snega in posipanja cest s soljo. Slana voda je namreč prihajala v stik z električno napeljavo in povzročala kratek stik. Dogajalo se je celo, da je bila pod napetostjo celotna karoserija kakšnega trolejbusa. To so občutili vstopajoči potniki, ki jih je pošteno streslo, če so se le dotaknili kovinskih delov vozila;
Darko
Čeprav nisem gospod s fotografije, se lahko oglasim po zgornjih vprašanjih. Ja, trditvi držita. Nisem sodobnik ljubljanskih trolejbusov, ampak lahko potrdim po izkužnjah s drugimi trolejbusi;
Trolejbusni troli se lahko "slečejo" z žic, najbolj pogosto prek kretnic. Sicer ne "padejo dol" - pa ne le zaradi tega ker gre za pleonazem, temveč "osvobojene žic" odskočijo v zrak (enako kot se zgodi s lokomotivskimi ali tramvajskimi odjemniki toka v primeru trganja voda). Vendar pa se to ne dogaja tako pogosto - ne da bi se usedel na cesti in opazoval trolejbuse.. bil bi dolgčas. Ko pa pride do snetja trol, se trola kar ustavi, voznik izstopi in v manj kot eni minuti priklopi troli na vod ter nadaljuje vožnjo - nič hudega!
Grozljivka v zvezi "tresenja" potnikov ni le urbani mit - ti. "elektriziranje" trolejbusov je resnica, vendar le v primeru povečanega prehoda električnega toka v notranjost karoserije in vozila zaradi okvare. Nisem strokovnjak na tem polju, vendar bom skušal le malo pojasniti. Nekakor do začetka 60-ih je tehnologija izdelave trolejbusov šla za tem da se električni del opreme vozila vstavi pod karoserijo. To je najbrž botrovalo stikom z vodo. Slaba izolacija ali vzdrževanje sta verjetno doprinesla h tem da je elektrika našla pot v notranjost lažje kot bi smela. Nesrečnega potnika bi lahko streslo na stopnicah, v stiku z držalom, povsod kjer je prehod el. toka olajšan. Če nas elektrika strese že pri naključnim kontaktom s sobno pečko, radiatorjem, ali z drugo osebo, zakaj ne bi tudi z električnim trolejbusom?
Šalo na stran, problem so opazili že takrat in ga v začetku 60-ih začeli reševati. Podajam nekaj primerov iz takratne Jugoslavije; nekje ok. leta 1962. so na beograjske trolejbuse montirali nekakšne škatle "lovilce nevarnega električnega toka". Naprava je delovala na način da je preprosto prekinila dovod električnega toka v vozilo (in ustavila trolejbus), če bi registrirala večjo napetost (od dovoljene) znotraj vozila. Nekje so zaradi tega (menda tudi v Ljubljani) začeli predelovati opremo trolejbusov in jo premeščati drugam (recimo na streho). Trolejbusi izdelovani v Jugoslaviji od začetka 60-ih pa so imali izboljšave na način da so posamezne dele opreme (kot tisti reostat) nameščali na streho in s tem zmanjšali nevarnost elektriziranja.
Sicer pa omenjena razloga nikakor nista opravičilo za ukinitev ljubljanskih trolejbusov. Težave so že tedaj aktivno reševali, ostalo pa lahko pripišemo propagandi zoper trolejbusom. Po celotni Evropi so enako ravnali s trolejbusnimi sistemi, pri "Ljubljana transportu" so le šli v korak s časom.
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 7 gostov