Zajla
- TERMINATOR
- Mojster
- Prispevkov: 621
- Pridružen: 11.02.2007, 11:45
Zajla
Evo, sem gledal dnevnik na RTV. Resna oddaja, bojda.
Torej boste Primorci vlekli 1600 tonske vlake 50km/h v kraški rob z zaljo.
Zdej tile magi so res..cvet slovenske intelektualne srenje ali pa sem Jaz 100 let za luno.
Vprašanje za strojnike.
Kolikšen bi moral biti fi zajle, da bi prenesla vse obremenitve in
kakšna bi bila njena življenjska doba? Jeklene mislim. No morda imajo na fakultetah že razvito tehnologijo nano vlaken. Samo potem bi najbrž po zajli vleki rudo iz Lune.
Kot štromar si to ne predstavljam.
Torej boste Primorci vlekli 1600 tonske vlake 50km/h v kraški rob z zaljo.
Zdej tile magi so res..cvet slovenske intelektualne srenje ali pa sem Jaz 100 let za luno.
Vprašanje za strojnike.
Kolikšen bi moral biti fi zajle, da bi prenesla vse obremenitve in
kakšna bi bila njena življenjska doba? Jeklene mislim. No morda imajo na fakultetah že razvito tehnologijo nano vlaken. Samo potem bi najbrž po zajli vleki rudo iz Lune.
Kot štromar si to ne predstavljam.
Re: Zajla
Internet ve povedati, da je uporabna natezna trdnost jekla tja do približno 1 t/mm2, kevlarja pa do 3,5 t/mm2. Za 2000t (malo rezerve za boljšo trajnost ) se rabi torej 2000mm2 (jeklo) ali 600mm2 (kevlar). Če bi imeli pletenico s polnim izkoristkom preseka, bi to pomenilo zajlo premera 5 cm (jeklo) ali pa slabe 3 cm (kevlar).
Nič, kar strojniki ne bi zmogli.
Nič, kar strojniki ne bi zmogli.
LP, Metod
- TERMINATOR
- Mojster
- Prispevkov: 621
- Pridružen: 11.02.2007, 11:45
Re: Zajla
Najbrž si računal samo težo zajle.
Pa nekaj zavre pri 50km/h.
A bo dosti 5cm fija pri 4km dolge zajle?
LP
Pa nekaj zavre pri 50km/h.
A bo dosti 5cm fija pri 4km dolge zajle?
LP
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 1951
- Pridružen: 20.09.2006, 15:24
- Kraj: Primorska
Re: Zajla
Za 2000 tonski vlak bi znašala dinamična komponenta sile na 10% vzponu(??) cca 200 T. Če dodamo še prispevek zaviranja oz pospeševanja, pridemo na kakšnih 400T, tako na pamet. Dopustna napetost jekla naj bo 200 N/mm2, torej 400x1000x10/200= 20000mm2, zajla bo torej premera cca 180 mm. Ma se bojim, da sem nekje nekaj precej za.ebal!
preglednik
- Heisenberg
- Strojevodja I
- Prispevkov: 201
- Pridružen: 14.07.2014, 3:22
- Kraj: Koper
Re: Zajla
O tej inovaciji dr. Duhovnika se je debatiralo že na enih drugih forumih. Če bi g. Duhovnik kaj sledil bolj ali manj strokovnim debatam, bi vedel da njegova rešitev ni uresničljiva, vsaj ne v tako preprosti obliki. Razlog je ta, da je vlečna sila lokomotive(lokomotiv) na čelu vlaka omejena na 300, oziroma pod določenimi pogoji na 360 kN in pri speljevanju na 450 kN. Ena lokomotiva 541 doseže 300 kN sile pri speljevanju in 270 kN med vožnjo pri 84 km/h in ugodnim električnim razmeram. Tipično težek tovorni vlak iz Kopra potiska druga lokomotiva, sila pa je omejena na 150 oziroma 240 kN zaradi konstrukcije odbojnih naprav. Posledično je masa vlaka omejena na 1540 ton, vir "Priročnik za strojevodje".
Vleka lokomotive s kablom ne bi povečala vlečne sile potrebne za premagovanje strmega predlaganega predora in torej ne bi prinesla nobenega izboljšanja, podobno tudi ne, če bi se kabel priklopil na lokomotivo na koncu vlaka. kar je še manj ugodno. Bi pa zadeva nedvomno obratovala z nižjo hitrostjo. Sicer pa je ideja stara že skoraj 150 let, recimo poglejte si "Cable car" v San Franciscu,
Toliko na kratko o "strokovnosti" in nestrokovnosti.
Čakamo še druge strokovnjake, hočemo udarno strokovno kritično maso, ki naj začne valiti kepo paradržavne mafije po hribu navzdol, da se raztrešči na prafaktorje !
Stroka je stroka le takrat, ko aktivno poseže v dogajanje na področju, ki ga pokriva !
Lep dan,Dejan
Vleka lokomotive s kablom ne bi povečala vlečne sile potrebne za premagovanje strmega predlaganega predora in torej ne bi prinesla nobenega izboljšanja, podobno tudi ne, če bi se kabel priklopil na lokomotivo na koncu vlaka. kar je še manj ugodno. Bi pa zadeva nedvomno obratovala z nižjo hitrostjo. Sicer pa je ideja stara že skoraj 150 let, recimo poglejte si "Cable car" v San Franciscu,
Toliko na kratko o "strokovnosti" in nestrokovnosti.
Čakamo še druge strokovnjake, hočemo udarno strokovno kritično maso, ki naj začne valiti kepo paradržavne mafije po hribu navzdol, da se raztrešči na prafaktorje !
Stroka je stroka le takrat, ko aktivno poseže v dogajanje na področju, ki ga pokriva !
Lep dan,Dejan
The hardest part of my job is being nice to people who think they know how to do my job.
Dejan
Dejan
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 1951
- Pridružen: 20.09.2006, 15:24
- Kraj: Primorska
Re: Zajla
Po moje gre pri vsem tem samo za načrtno prodajanje megle, samo da se vse skupaj še bolj zavleče. Edino kar vidim pri projektu "pozitivnega" je, da bi morali najprej zgraditi paralelni tir do Rižane in Prešnice z druge strani. Potem je problem že rešen brez zajle.
preglednik
Re: Zajla
Fantje, kdo bo pa zajlo dal na vlak?
Duhovnikov plan je voziček s težo 60 to, ki poriva s silo 110 ton.
https://m.youtube.com/watch?v=TAYAa4GP4SY
Če ima kdo voljo in čas.
Duhovnikov plan je voziček s težo 60 to, ki poriva s silo 110 ton.
https://m.youtube.com/watch?v=TAYAa4GP4SY
Če ima kdo voljo in čas.
- TERMINATOR
- Mojster
- Prispevkov: 621
- Pridružen: 11.02.2007, 11:45
Re: Zajla
Sem pogledal video. Naravnost fascinantno.
Sploh sinhronizacija potisnega vozička in vlaka. Predlagal bi še eno izboljšavo.
Vlak, ki bi potoval navzdol bi pognal vrtavko, nato pa bi energijo shranjeno v vrtavki porabili za
vleko vlaka navzgor. Tako tiste sekunde ne bi bile tako pomembne. To bi šele dalo pomen inovaciji in napredku.
Se pa opravičujem. Nisem vedel, da ste o tem že razpravljali.
In ti magi učijo našo mladino?
LP
Sploh sinhronizacija potisnega vozička in vlaka. Predlagal bi še eno izboljšavo.
Vlak, ki bi potoval navzdol bi pognal vrtavko, nato pa bi energijo shranjeno v vrtavki porabili za
vleko vlaka navzgor. Tako tiste sekunde ne bi bile tako pomembne. To bi šele dalo pomen inovaciji in napredku.
Se pa opravičujem. Nisem vedel, da ste o tem že razpravljali.
In ti magi učijo našo mladino?
LP
- TERMINATOR
- Mojster
- Prispevkov: 621
- Pridružen: 11.02.2007, 11:45
Re: Zajla
Danes sem imel priložnost pogovora s starim (po moje še iz druge svetovne vojne) šlosarjem, ki servisira dvigala.
Je rekel takole, dobesedno:
"Pobc 7cm zajla ti bo odletela v glavo, če jo boš nategnil čist naravnost med 300 do 400 tonami. Če je še devica, seveda.
Pejte štromarčki raj za svoje omarce, pa bele rokavičke gor."
Tako, da ga o vleki kakšnih vlakov raje nisem spraševal.
LP
Re: Zajla
Duhovnik trdi dve jekleni z fi 64 mmTERMINATOR napisal/-a:.
Kolikšen bi moral biti fi zajle, da bi prenesla vse obremenitve ....
https://m.youtube.com/watch?v=lOH54K5LIr0
6:50 se začne njegov projekt.
Re: Zajla
Ja, tako kot je nekdo omenil, čisto s...... Zakaj? Ste kaj razmišljali o: lastništvo/monopol/prepustna zmogljivost/itd... Tudi na tirih ni več samo eden prevoznik!!!!!!!
Re: Zajla
1t/mm2 je približno 9.800N/mm2 (govorimo o silah)...mkx napisal/-a:Internet ve povedati, da je uporabna natezna trdnost jekla tja do približno 1 t/mm2, kevlarja pa do 3,5 t/mm2. Za 2000t (malo rezerve za boljšo trajnost ) se rabi torej 2000mm2 (jeklo) ali 600mm2 (kevlar). Če bi imeli pletenico s polnim izkoristkom preseka, bi to pomenilo zajlo premera 5 cm (jeklo) ali pa slabe 3 cm (kevlar).
Nič, kar strojniki ne bi zmogli.
ga ni jekla na tem svetu, ki premore tako natezno silo, kvečjemu približno 1.200N, govorimo o jeklih...!!
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 317
- Pridružen: 17.08.2006, 13:47
Re: Zajla
V konkretnem primeru sila ni 2000 t pač pa le 2000 x 0,08 = 160 t plus dinamična obtežba. Če je ta npr enaka statični in glede na podatek o dovoljeni natezni napetosti jekla, bi potrebovali vsaj presek 2700 mm2 oz fi=60mm brez upoštevanja faktorja varnosti. Duhovnik zato predlaga 2 zajli premera 64 mm kar je cca 3200 mm2. Teža take zajle: 25 t/km x 5 km x 2 razpetini = 250 t. Dve zajli skupne mase 500 ton bi se torej neprestano previjali preko nekega bobna.
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 1951
- Pridružen: 20.09.2006, 15:24
- Kraj: Primorska
Re: Zajla
Ne razumem popolnoma tega sistema. Če je mišljeno kot tržaški tramvaj, bi morala biti proga dvotirna - en vlak na zajli gor in istočasno drugi vlak na zajli dol. Porabljena energija v primeru, da sta vlaka enako težka, bi bila samo energija trenja. Sila v zajli pa enaka dinamični komponenti teže dveh vlakov + sila pospeševanja,zaviranja + sila trenja + razni pribitki + varnost.
preglednik
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 317
- Pridružen: 17.08.2006, 13:47
Re: Zajla
Točno tako je mišljeno.
lp
lp