Prvi brezplačni upokojenski izlet, Koprivnica, 4. januarja 2024.

Železnica opremljena z slikovnim gradivom, se pravi fotoreportaže z malo teksta in vsebine. :)
Odgovori
Uporabniški avatar
Stanley
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 88
Pridružen: 19.09.2010, 10:04
Kraj: Zagreb

Prvi brezplačni upokojenski izlet, Koprivnica, 4. januarja 2024.

Odgovor Napisal/-a Stanley »

Spoznali smo tudi, da so leta res več vredna. Hrvaška vlada je upokojence, ta izdatni rudnik glasov na volitvah, dodatno zamegljela s ponudbo brezplačnega prevoza z vlaki HŽ PP v poskusnem letu 2024. Seveda sem to veselo novico sprejel z odprtimi rokami in z obema nogama, saj bistveno poveča mojo sposobnost gibanja po liniji Lijepe naše (Plenki še vedno ne bo dobil mojega glasu, a tega ne povej nikomur :lol: ). Za prvo brezplačno railfan ekskurzijo 4. januarja letos sem v zaupanju v točnost vremenske napovedi izbral Koprivnico.

Hitri vlak 781 Zagreb - Osijek pripravljen za odhod z glavne postaje. Vprašanje časa bi bilo, kdaj bo HŽPP naročil Inter-City različico teh ali kakšnih drugih motornih garnitur. Po mojem mnenju je Končarev 7023 dober in udoben vlak, vendar ni primeren za razdaljo 272 km:

Slika

Ob tem me je predvsem zanimalo, kako potekajo dela pri izgradnji drugega tira železnice Dugo Selo - Botovo. Bilo je po pričakovanjih - na odseku Dugo Selo - Vrbovec sem videl tri gradbene stroje in niti enega človeka, od Križevcev do Koprivnice pa Turki delajo s polno paro na več lokacijah.
Kar nikakor ne morem, so braniki ob železniški progi. Komu za vraga je to vseeno? Zastirajo samo pogled in nič drugega. Niti kilometer ali dva od najbližjih hiš ni več krajev. Zdi se, da so zajci in krti na poljih zaščiteni pred hrupom (in kakšnim peklenskim hrupom na elektrificirani železnici). Poleg tega pa so jih že ujeli grafitarji, tako da bo užitek na potovanju z razgledom popoln.
V Koprivnico smo prispeli s 16 minutno zamudo. Zanimivo je, da je povratni potniški vlak prispel v Zagreb točno na minuto.

Dva daljna sorodnika na postaji Koprivnica. Leva bo šla v Varaždin, desna v Osijek:

Slika

Koprivnica je postaja na progi MM201 državna mejna črta - Botovo - Dugo Selo, na kilometrski poziciji 510+878. Je tudi prehodna postaja s progo R202 Varaždin - Dalj, kot tudi vozna postaja za sestavo vlakov. Od sosednje postaje Drnje v smeri Botova je oddaljena 8 km, od postaje Mučna Reka v smeri Dugega Sela 6,5 km, od postaje Rasinja v smeri Varaždina 9,5 km in od postaje Bregi v smeri Dalja 8,5 km. Po Poročilu o omrežju za leto 2024 je največja dovoljena dolžina vlakov na 3. in 4. tiru 888 m, največja dovoljena hitrost skozi postajo pa 100 km/h.
Koprivnica je bila eno prvih mest na Hrvaškem, ki je dobilo železniško progo in povezavo s sosednjimi državami. Železnica Zagreb - Koprivnica - Zákány - Dombovár - Budimpešta je začela obratovati leta 1870. Koprivnica je bila leta 1912. s Podravsko železnico povezana z Osijekom, leta 1937. pa z Varaždinom. Svoj pomen glavnega železniškega vozlišča je ohranil vse do danes.

Slika

Slika

Dovoljenje za fotografiranje na omrežju HŽ za letos še ni prispelo, mi je pa šef postaje milostno dovolil, da se lahko motim po tirih pod pogojem, da poskrbim za svojo varnost. Seveda nisem bil od včeraj na vlaku.

Iz prometne pisarne samo stanje na progi:

Slika

Nekaj podrobnosti iz notranjosti postajnega poslopja:

Slika

Slika

Slika
Borsig je zakon!
Uporabniški avatar
Stanley
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 88
Pridružen: 19.09.2010, 10:04
Kraj: Zagreb

Re: Prvi brezplačni upokojenski izlet, Koprivnica, 4. januarja 2024.

Odgovor Napisal/-a Stanley »

Poglejmo, kaj je na vrsti. Ima enega Vectrona HŽ Cargo:

Slika

Obstaja tudi tovorni vlak s kontejnerji:

Slika

Vleče ga 1141-388 iz voznega parka HŽ Putničko prometa:

Slika

Nekaj se kotali po tirnicah:

Slika

Še nekaj slik s koprivniške postaje:

Slika

Slika

Slika

Slika
Borsig je zakon!
Uporabniški avatar
Stanley
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 88
Pridružen: 19.09.2010, 10:04
Kraj: Zagreb

Re: Prvi brezplačni upokojenski izlet, Koprivnica, 4. januarja 2024.

Odgovor Napisal/-a Stanley »

Slika

Slika

Slika

Slika

Slika

Slika

Slika

Slika
Borsig je zakon!
Uporabniški avatar
Stanley
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 88
Pridružen: 19.09.2010, 10:04
Kraj: Zagreb

Re: Prvi brezplačni upokojenski izlet, Koprivnica, 4. januarja 2024.

Odgovor Napisal/-a Stanley »

Na žalost me je čas omejeval, da bi si postajo podrobneje ogledal, vsekakor pa sem si želel sprehoda po mestu. V in ob postaji Koprivnica je veliko zanimivosti, med njimi tudi arheološki artefakti, kot so ostanki povezovalne železnice (del trikotnika) iz smeri Mučne Reke proti postaji Bregi. Mogoče se oprema kakšna zainteresirana odprava...
Tisti, ki spremljajo moje potopise, vedo, da vedno dodam nekaj besed o kraju, kjer sem bil. Koprivnica je podravsko mesto in hkrati središče Koprivničko-križevaške županije ter obsega 9 naselj. Po popisu leta 2021. je bilo na območju mesta 28.666 prebivalcev, od tega v sami Koprivnici 22.304. Tako kot druge regije na Hrvaškem je tudi mesto Koprivnica med obema popisoma izgubilo del prebivalstva (2011. = 30.854, izguba 8 %).

Prenašam zapis o zgodovini Koprivnice z uradne spletne strani Mesta:

13. STOLETJE - Koprivnica je dobila ime po reki Koprivnici, ki je omenjena v listinah hrvaško-ogrskega kralja Andrija II. Arpadovića iz let 1207., 1209. in 1217. Naselje je bilo prvič omenjeno leta 1272. v darilni listini desetletnega kralja Ladislava IV. Kumanski kaštelan in vitez koprivniške trdnjave Bakaler. Leta 1292. so frančiškani prišli v Koprivnico na povabilo bana Henrika Gisingovca in zgradili samostan in župnijsko cerkev Blažene Device Marije.
14. STOLETJE - Bilo je zlato stoletje v razvoju mesta. Koprivnica se je tedaj uveljavila kot urbano središče srednje Podravine, pa tudi kot pomembno in ugledno mesto v anžujski Slavoniji. To se nanaša predvsem na družbeno ureditev mesta, gospodarsko moč in prometno vlogo na znameniti cesti kralja Kolomana, kar potrjuje dvajset ohranjenih srednjeveških listin, nastalih skozi stoletja. Najpomembnejša med njimi je listina kralja Ludovika I. Anžujskega z dne 4. novembra 1356., s katero Koprivnica na podlagi pravnih privilegijev po vzoru zagrebškega Gradca postane svobodno in kraljevsko mesto.
15. STOLETJE - V 15. stoletju so gospodarji Koprivnice bili kralj Žigmund Luksemburški, zagrebški škof Ivan Alben, celjski grofje, kralj Matija Korvin in banovi Ernušt. Pomembnejšo vlogo v življenju Koprivniške pokrajine je do velikega spopada leta 1446. imela trdnjava Kamengrad na severnih pobočjih Bilogore.
16. STOLETJE - 23. septembra 1526., manj kot mesec dni po bitki med hrvaško-ogrsko vojsko in Osmani na Mohačkem polju, je bil na dvoru Ernušta sabor Kraljevine Slavonije, kjer je bil ban Krsto Frankopan Brinjski. je bil izvoljen za ''varuha in branilca''.kraljestev. Od sredine 16. stoletja je Koprivnica utrjena kapitanija, ki je del sistema utrdb Slavonske vojne meje s sedežem generala v Varaždinu. V skladu z najsodobnejšimi rešitvami vojaške protitopovske obrambe koprivniško trdnjavo posodabljajo severnoitalijanski in nizozemski arhitekti.
17. STOLETJE - Koprivniška renesančna zemeljska protiturška utrdba - Zvezda je do šestdesetih let 17. stoletja postala najmodernejša utrdba med Dravo in Savo, ki je varovala ''ostanke hrvaškega kraljestva''. Od tridesetih let 17. stoletja se je začela gospodarska in demografska prenova. Ob koncu stoletja so v mestu delovali trije obrtni cehi - mešani ceh kovačev, ključavničarjev, sabljarjev, jermencev, sedlarjev in zlatarjev ter škornjarski in mesarski ceh, ki je oskrboval vojaško posadko leta koprivniško trdnjavo ter civilno prebivalstvo mesta in okolice s svojimi izdelki.


Koprivnica v 17. stoletju:

Slika

18. STOLETJE - Skozi stoletje je bilo mesto baročno prenovljeno. Znotraj trdnjave nastajajo zidani objekti, novogradnja pa poteka tudi v predmestju na severnem in severozahodnem robu trdnjave. S sklepom habsburške cesarice Marije Terezije leta 1765. je bil sedež generalata iz Koprivnice prestavljen v Bjelovar, s čimer se je mesto tudi ločilo od območja Slavonske krajine.
19. STOLETJE - Nov gospodarski razvoj mesta se je začel leta 1870., ko je v okviru avstro-ogrske prometne politike začela obratovati železnica Budimpešta - Zakany - Koprivnica - Zagreb, ki je bila kmalu zgrajena do Reke. V družbenem in javnem življenju - gledališče, literatura, politične stranke, mestni časopisi - se uresničujejo ideje angažiranega dela koprivniškega meščana.
20. STOLETJE - V času župana Josipa Vargovića med letoma 1906 in 1913 se je v Koprivnici začel proces industrializacije z izgradnjo tovarne kemičnih izdelkov Danica d.d. katerega delovanje je zaznamovalo in močno vplivalo na dinamiko in strukturo koprivniškega gospodarstva vse do tridesetih let 20. stoletja.


Koprivnica leta 1938:

Slika

V drugi polovici stoletja je to vlogo pri rasti in razvoju mesta Koprivnica in Podravine prevzela Podravka, predelovalna industrija sadja in zelenjave, danes Podravka d.d., globalno usmerjena živilska industrija. (...)

https://koprivnica.hr/koprivnica/povijest-grada/

S Koprivnico in njeno okolico je povezanih veliko znanih ljudi, med njimi pisatelja Josip Kozarac (1858.-1906.) in Fran Galović (1887.-1914.), skladatelj Antun Dobronić (1878.-1955.), znanstvenik in ustvarjalec začimbe "Vegeta" Zlata Bartl (1920.-2008.), velikana naivnega slikarstva Ivan Generalić (1914.-1992.) in Ivan Večenaj (1920.-2013.) ter znanstvenik in športnik Žarko Dolinar (1920.-2003.).

Josip Kozarac:

Slika

Ivan Generalić:

Slika

Ivan Večenaj:

Slika

Za oblike sodobnega videza Koprivnice je posebej zaslužen arhitekt Gjuro Carnelutti (1854.-1928.), ki je med drugim zgradil stavbe Kotarske oblasti na Nemčićevi ulici 5 (1893.), Mestno hranilnico na Zrinskem trgu 9 (1904), velik kompleks kemične industrije Danica (1907.), gimnazijsko poslopje na Školski ulici 5 (1908.) ter številna stanovanjska in gospodarska poslopja.

Gjuro Carnelutti:

Slika

Stavbe na Florijanskem trgu:

Slika

Koprivnica je lepo mesto, še posebej njen osrednji del. Tu je bila nekoč palača koprivniške hranilnice, danes pa je Mestna galerija:

Slika
Borsig je zakon!
Uporabniški avatar
Stanley
Strojevodja I
Strojevodja I
Prispevkov: 88
Pridružen: 19.09.2010, 10:04
Kraj: Zagreb

Re: Prvi brezplačni upokojenski izlet, Koprivnica, 4. januarja 2024.

Odgovor Napisal/-a Stanley »

Mestna hiša:

Slika

Mestni park:

Slika

Župnijska cerkev sv. Nikolaja škofa. Zgrajena je bila na temeljih gotske cerkve, leta 1657. pa jo je posvetil zagrebški škof Petar Petretić:

Slika

Iskal sem tudi koprivniško sinagogo, eno redkih judovskih bogoslužnih prostorov, ki je preživela drugo svetovno vojno, a mi je ni uspelo najti. Majhna judovska skupnost s približno sto člani je sama financirala gradnjo sinagoge, ki so jo odprli leta 1875. Zasnovali so jo v arhitekturnem ateljeju Hönigsberg in Deutsch, leta 1937 pa jo je temeljito prenovil arhitekt Slavko Löwy. Velika večina Judov iz Koprivnice in okoliških mest je umrla v holokavstu, med njimi tudi rabin Israel Kohn. Med drugo svetovno vojno je bila sinagoga opustošena in spremenjena v zapor, po vojni pa je služila predvsem kot poslovni prostor in skladišče krojaškega podjetja. Leta 2011 je majhna judovska skupnost začela prenovo sinagoge, ki ima status zaščitenega kulturnega spomenika.

Sinagoga v Koprivnici danes, foto s spletne strani danica.hr:

Slika

Pot me je pripeljala do te zanimive stavbe, edinega ostanka srednjeveške koprivniške trdnjave - jugovzhodne bastije:

Slika

Prenašam podrobnejši zapis o koprivniški trdnjavi s spletne strani Blaga & misterije:

''Zato hočemo s tem glasom vedeti, da naši meščani in gostje Koprivnice rastejo v zvestobi in številu, da jih kakor druga naša kraljevska mesta uredimo s svobodo in kraljevsko milostjo ...''. Tako se glasi odlomek iz znamenite listine ogrsko-hrvaškega kralja Ludovika I., ki je s svojim podpisom 4. novembra 1356. za vedno spremenila prihodnost Koprivničanov, zdaj pa slavno preteklost mesta, ki je bilo usojeno postati eno največjih nakupovalnih središč na podravski poti - cesta proti morju.
Koprivničanom je po listini dana možnost samostojnega razvoja. Med drugim z volitvami mestnega sodnika in župnika ter cerkve, ki bo postala prevladujoča. V mestu ste lahko trgovali vsak dan razen ponedeljka.
Nove razmere so pomenile nove priložnosti in kmalu je mesto začelo rasti kljub turški nevarnosti, ki je takrat postajala vse bolj očitna. Država je bila v vojni in Koprivničani so hodili v službo.
''Koprivniška trdnjava je kmalu postala eden najlepših primerov nižinske utrdbe na tem območju,'' ugotavljata Đurić in Feletar. Turki so ga napadli dvakrat, enkrat leta 1532. in drugič leta 1574., ko so požgali predmestje.
Takrat je Koprivnica postala eno izmed obrambnih središč pred Turki. V utrdbi je bila stalno nameščena razmeroma velika vojaška posadka. Iz mesta svobode in trgovine je Koprivnica postala mesto vojašnic, ki se je v vsakem trenutku pripravljeno maščevati turškim četam, ki so pogosto vpadale.
Koprivničani so bili v tistem obdobju zaradi vojske močno osiromašeni in so trpeli »vse vrste zlorab vojske«, o čemer pričajo pritožbe zoper koprivniškega stotnika Globitzerja, ki so bile obravnavane na seji hrvaškega sabora maja 1, 1580. v Varaždinu. Pritožbe je zapisal zgodovinar Rudolf Horvat z besedami ''On s svojo plačano vojsko preganja Koprivničane in povzroča vsakovrstno škodo in nevšečnosti''.
Pozivi meščanov so v 16. in 17. stoletju očitno obrodili sadove. stoletja postaja Koprivnica še pomembnejše trgovsko središče. Pojavijo se cehi, zgradi se novo predmestje, mesto je zdaj obdano z močnim obzidjem, zemeljskimi obzidji, palisadami in globokimi jarki, v katere se odvaja voda potoka Koprivnica.
Ob pogledu na tloris Koprivnice zlahka sklepamo, da je bil ulični sistem v mestu ustrezno urejen. Trdnjava je imela več vhodnih vrat, utrjenih s stolpi, z dvižnimi mostovi čez jarek. Med pomembnejšimi so Popovska, Florijanska, Dvorska in Genbullerova.
Je mogočno mesto, kamor se je leta 1731. iz Varaždina preselil štab velikega stotnika Vojne krajine in štab generalov. Vojska v resnici samo obremenjuje meščane, zato so leta 1765. cesarici Mariji Tereziji pisali, kako je minila nevarnost pred Turki, in prosili, naj se mesto izvzame iz vojaške pristojnosti. Cesarica jim izpolni želje in vojaki kmalu odidejo. Obrtniki in trgovci mesto takoj razširijo onkraj obzidja, ki postane ovira za razvoj, ki se vrne na tirnice, ki jih določa listina kralja Ludvika I.
Trdnjava je sredi 19. stoletja počasi padla v pozabo. stoletja so se začela obsežna dela izravnave obzidja in zasipavanja jarka. Danes jih je ostalo zelo malo, le ostanki v bližini sejmišča, kjer poteka obnova dela utrdbe, to je tako imenovane jugovzhodne bastije, ki se je prvotno imenovala Đurđevački bastion. Ni prisoten v manjkajočem obzidju porušene trdnjave ali v zasutih jarkih, temveč v hišah, zgrajenih iz obzidja, katerih tloris kljub težki zgodovini nosi pečat vojaške organizacije in svobodne trgovine.


https://blagamisterije.com/od-stare-kop ... ima/15937/

Prišel je čas za vrnitev:

Slika

Za konec pa še dve fotografiji s povratka. Glede na to, da je bil dan, je bilo mogoče posneti nekaj prizorov kapitalnega projekta Hrvaških železnic, obnove železniške proge Dugo Selo - Botovo - državna meja. Nalagam samo dva za primerjavo.

Medtem ko Turki na odseku Križevci - Koprivnica - Botovo - državna meja teptajo v koraku s Sulejmanom Veličastnim ...

Slika

... je domačim gradbincem med Dugim Selom in Vrbovcem uspelo zasuti ubogo poslopje nekdanje postaje Prikraj:

Slika

Več podrobnosti (potrebna prijava):

https://www.zeljeznice.net/forum/index. ... Dnja-2024/

(Za napake odgovarja Google prevajalnik)
Borsig je zakon!
Odgovori