Pozabljeno...( trasa nekdanje proge Velenje-Dravograd )
pač logika Beograda, Slovenjo čimbolj zavreti in vse kar ima spraviti na jug.rock_rail napisal/-a:Aha, 1968 so jo ukinili, pardon. Sem mislil, da je bilo leta 1966, ker se je takrat na veliko ukinjalo proge (Jesenice-Planica, Naklo-Tržič,...).
Nisem pa vedel, da je proga do Hodoša nekoč že bila in so jo ukinili
Pri nas so ukinjali normalnotirne drugod pa Jugoslaviji pa ozkotirne proge (ukinjanje ozkot.prog je bilo malo bolj logično, ker jih je čas povozil). Lahko pa bi pustili nekatere odseke za turistične namene.
Kar se tiče proge proti Hodošu je zanimivo vprašanje zakaj so jo ukinili, glede na to, da je bila mednarodna povezava. Mogoče zato, ker so menili, da je dovolj povezava preko Čakovca in Kotoribe do Madžarske.
Kar se tiče proge proti Hodošu je zanimivo vprašanje zakaj so jo ukinili, glede na to, da je bila mednarodna povezava. Mogoče zato, ker so menili, da je dovolj povezava preko Čakovca in Kotoribe do Madžarske.
LP
Izidor
Izidor
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 1639
- Pridružen: 09.11.2005, 22:40
- Kraj: Maribor
Pozdrav
Brate navaja v svoji knjigi "Zadnje parne knjige na Slovenskem", da so bila šestdeseta leta čas, ko se je država "trudila" narediti železnico rentabilno in prvi korak je bil ukinitev "nerentabilnih" lokalnih prog. Smo pa Slovenci sami (takratna republiška direkcija v LJ; Brate navaja celo ime odgovornega človeka) določili proge za ukinitev. Zadeve so šle tako daleč, da je takratna JLA zahtevala, da se tiri določenih prog, predvidenih za ukinitev, ohranijo (jasno, vojska je imela svoje, strateške poglede na železnico). Temu se imamo zahvaliti, da še obstajajo tiri do Radgone, Straže, Naklega in Kočevja.
Kar se proge Murska Sobota - Hodoš tiče (ta stara proga je eden mojih najzgodnejših spominov), po pripovedovanju mojega očeta le-ta po II svetovni vojni ni služila mednarodnemu prometu z Madžarsko.
Prav tako sem mnenja, da je bilo ukinjanje sistema ozkotirnih prog v Jugoslaviji v veliki meri zgrešeno. Smiselno je bilo mogoče na tisitih smereh, kjer je bila ozkotirna proga nadomeščena z ustrezno normalnotirno progo (npr Sarajevo - Ploče), drugje pa popolnoma zgrešeno. Marsikje po ukinitvi Ćire ni bila postavljena nobena nadomestna infrastruktura (ne proga, ne cesta), ponekod pa bi ozkotirna povezava predstavljala izredno turistično dopolnitev, kar dokazuje na novo zrajena proga preko Šargana (šarganska osmica). To bi še posebej veljalo za Dubrovnik, ki je imel fenomenalni železniški pristop z gora. Pa tudi naš Konjčan bi verjetno danes predstavljal pravo poslastico.
Ali je ozkotirne proge povozil čas ali ne, je pa stvar vizije in pa razdelanih načrtov, ki jih ima katera država s tovrstno infrastrukturo. Švica ima celotno sekundarno omrežje prog sestavljeno iz meterskega sistema, ki odlično deluje in dopolnjuje ostalo prometno infrastrukturo.
Sicer pa je to moje poslednje poglavje zgolj teoretično. Če oskotirnih prog v ex-Yu ne bi ukinili, bi jih pa z veliko verjetnostjo ukinila zadnja vojna...
Ajde....
Jože
Brate navaja v svoji knjigi "Zadnje parne knjige na Slovenskem", da so bila šestdeseta leta čas, ko se je država "trudila" narediti železnico rentabilno in prvi korak je bil ukinitev "nerentabilnih" lokalnih prog. Smo pa Slovenci sami (takratna republiška direkcija v LJ; Brate navaja celo ime odgovornega človeka) določili proge za ukinitev. Zadeve so šle tako daleč, da je takratna JLA zahtevala, da se tiri določenih prog, predvidenih za ukinitev, ohranijo (jasno, vojska je imela svoje, strateške poglede na železnico). Temu se imamo zahvaliti, da še obstajajo tiri do Radgone, Straže, Naklega in Kočevja.
Kar se proge Murska Sobota - Hodoš tiče (ta stara proga je eden mojih najzgodnejših spominov), po pripovedovanju mojega očeta le-ta po II svetovni vojni ni služila mednarodnemu prometu z Madžarsko.
Prav tako sem mnenja, da je bilo ukinjanje sistema ozkotirnih prog v Jugoslaviji v veliki meri zgrešeno. Smiselno je bilo mogoče na tisitih smereh, kjer je bila ozkotirna proga nadomeščena z ustrezno normalnotirno progo (npr Sarajevo - Ploče), drugje pa popolnoma zgrešeno. Marsikje po ukinitvi Ćire ni bila postavljena nobena nadomestna infrastruktura (ne proga, ne cesta), ponekod pa bi ozkotirna povezava predstavljala izredno turistično dopolnitev, kar dokazuje na novo zrajena proga preko Šargana (šarganska osmica). To bi še posebej veljalo za Dubrovnik, ki je imel fenomenalni železniški pristop z gora. Pa tudi naš Konjčan bi verjetno danes predstavljal pravo poslastico.
Ali je ozkotirne proge povozil čas ali ne, je pa stvar vizije in pa razdelanih načrtov, ki jih ima katera država s tovrstno infrastrukturo. Švica ima celotno sekundarno omrežje prog sestavljeno iz meterskega sistema, ki odlično deluje in dopolnjuje ostalo prometno infrastrukturo.
Sicer pa je to moje poslednje poglavje zgolj teoretično. Če oskotirnih prog v ex-Yu ne bi ukinili, bi jih pa z veliko verjetnostjo ukinila zadnja vojna...
Ajde....
Jože
No za nekaj pa je le koristila JLA.Barbarpapa1 napisal/-a:
Zadeve so šle tako daleč, da je takratna JLA zahtevala, da se tiri določenih prog, predvidenih za ukinitev, ohranijo (jasno, vojska je imela svoje, strateške poglede na železnico). Temu se imamo zahvaliti, da še obstajajo tiri do Radgone, Straže, Naklega in Kočevja.
Jože
LP
Izidor
Izidor
Za tiste, ki vas podrobno zanimajo ozkotirne proge v Jugoslaviji (predvsem BiH), pa je o tem ogromno napisanega na hrvaškem forumu, tudi fotografij je veliko: http://www.zeljeznice.net/forum/viewtop ... 26&start=0Barbarpapa1 napisal/-a:Pozdrav
Prav tako sem mnenja, da je bilo ukinjanje sistema ozkotirnih prog v Jugoslaviji v veliki meri zgrešeno. Smiselno je bilo mogoče na tisitih smereh, kjer je bila ozkotirna proga nadomeščena z ustrezno normalnotirno progo (npr Sarajevo - Ploče), drugje pa popolnoma zgrešeno. Marsikje po ukinitvi Ćire ni bila postavljena nobena nadomestna infrastruktura (ne proga, ne cesta), ponekod pa bi ozkotirna povezava predstavljala izredno turistično dopolnitev, kar dokazuje na novo zrajena proga preko Šargana (šarganska osmica). To bi še posebej veljalo za Dubrovnik, ki je imel fenomenalni železniški pristop z gora. Pa tudi naš Konjčan bi verjetno danes predstavljal pravo poslastico.
Ali je ozkotirne proge povozil čas ali ne, je pa stvar vizije in pa razdelanih načrtov, ki jih ima katera država s tovrstno infrastrukturo. Švica ima celotno sekundarno omrežje prog sestavljeno iz meterskega sistema, ki odlično deluje in dopolnjuje ostalo prometno infrastrukturo.
Sicer pa je to moje poslednje poglavje zgolj teoretično. Če oskotirnih prog v ex-Yu ne bi ukinili, bi jih pa z veliko verjetnostjo ukinila zadnja vojna...
Ajde....
Jože
LP
Izidor
Izidor
Bravo - super reportaža664-111 napisal/-a:kondukter super reportaža, to je pa res mogla biti lepa proga,kaj je bil sploh vzrok da so jo ukinili?
Drugače pa je bil v hiši en gospod Mravlja, ki je ukinjal proge po tekočem traku - seveda po nalogu Politbiroja, večina materiala od prog pa je šla v Bosno....
Še dolgo je krožila anekdota, da se čistilke še dolgo let po tistem, ko je šel v penzijo, niso upale vstopiti v njegovo pisarno
Tako je pač bilo. Škoda za vse ukinjene proge, sem pa tudi jaz slišal da se imamo ravno JLA zahvaliti za obstoj nekaterih prog. Sicer pa imamo te težave še danes npr. Bohinjsko progo.
Sem malo prelistal hrvaški foru, (hvala za link) in so nekatere fotke res fenomenalne. Škoda da se vsaj ena ozkotirna proga ni obdržala. Ljudje iz raznih kulturnih ustanov so pravili da je včasih bilo tako mišljenje da je vse kar je staro in ni moderno za podret. Zaradi tega so komaj obdržali plavž v Železnikih.
Sem malo prelistal hrvaški foru, (hvala za link) in so nekatere fotke res fenomenalne. Škoda da se vsaj ena ozkotirna proga ni obdržala. Ljudje iz raznih kulturnih ustanov so pravili da je včasih bilo tako mišljenje da je vse kar je staro in ni moderno za podret. Zaradi tega so komaj obdržali plavž v Železnikih.