Tone, hvala za slikco!
Sem pa pogledal danes v knjigo g. Karola Rustje: Dolenjske proge, ki je izšla v zbirki Tiri in čas, št.6, Ljubljana 1994 /naprodaj v Železniškem muzeju/.
Od strani 147 do 153 ima opisane vodne postaje na dolenjskih progah.
Navajam podatke iz knjižice: /upam, da ni to kršitev avtorskih pravic
/
"Sprva so za pogon batnih črpalk služili parni stroji, pozneje so v vodne postaje vgrajevali centrifugalne črpalke z elektromotornim pogonom. Zato so morale imeti vodne postaje lastni parni kotel in deponijo premoga. Vodni postaji v Rožnem Dolu in Črnomlju, ki sta bili dograjeni leta 1914, sta imeli vsaka po dva velika enovaljna dizelmotorja, katerih posebnost je bil zagon s komprimiranim zrakomiz jeklenk (katere tudi sama polnita s pomočjo prigrajenega kompresorja)."
" Vodni postaji Črnomelj in Rožni Dol sta bili grajeni hkrati in sta imeli popolnoma identični strojnici, razlika je bila le v dolžini cevnih vodov".
"Črpalni agregat obsega centrifugalni črpalki, ki ju od leta 1953 poganjata elektromotorja ali dizelmotorja preko transmisije."
" Vsi štirje dizelmotorji so enaki (dva v Črnomlju, dva v Rožnem Dolu) in jih je izdelala tovarna Leobersdorfer Maschinenfabrik A.G. Leobersdorf bei Wien leta 1913. Tudi centrifugalni črpalki sta izdelani istega leta. Ker sodijo ti dizelmotorji med najstarejše na Slovenskem, navajam nekaj njihovih karakteristik, saj takšnih ne srečamo vsak dan:
- št. valjev: 1
- premer valjev: 240 mm
- vrtilna hitrost: 215 vrt/min
- način zagona: s komprimiranim zrakom
- moč dizelmotorja: 15 kW"
Menim, da je potrebno "spraviti" en takšen dizelmotor v tehniški /železniški/muzej, dokler jih ne zapeljejo privatni lastniki na odpad.
Ali odgovorni poznajo stanje "na terenu"? Ali kdo ve, kakšni so nameni muzejske stroke v zvezi s temi "stoletniki"
Mimogrede, danes nas je bilo 100 v Železniškem muzeju preko celega dneva....
Kulturni praznik...pa karte so bile zastonj /polovica nas je bila Gorenjcev/
Lp
