Ponesrečen fotopis ali z dolgim nosom v Freilassingu (IIdel)
Objavljeno: 08.11.2007, 21:45
Pozdrav
V prvem delu ponesrečenega fotopisa sem obljubil, da bom sem dal nekaj slik, ki sem jih posnel na nadhodu pred (ali za, kakor pač gledamo) postajo Freilassing.
Že med "špijoniranjem" sem na enem od slepih tirov, ki potekajo ob muzejski rotundi, videl in poslikal diesel-hidravljično premikalko (še ono s pogonskimi drogovi):
Tisto rumeno čudo na mestu spenjače je "polavtomatska" spenjača, ki jo poslužuje strojevodja. Zadeva se dviga in spušča s pomočjo pnevmatskega cilindra (vidi se ga pod spenjačo). Premikalka se z dvignjeno spenjačo približa vagonom in jo spusti, ko se z odbijači nasloni na vagonske odbijače. Tako se "zahakla" za kavelj vagonske spenjače in to je to....
Izgleda, da je premikalka pripadala k pralnici vagonov, ki leži ob muzejski zgradbi:
Zadeva je na sliki bolj slabo vidna, začne pa se s stopnicami in podesti (približno na sredini slike). Če sledite liniji podestov, boste v daljavi videli rumen okvir oziroma portal. Na tem portalu je montiran mehanizem z rotacijskimi ščetkami, ki imajo isto vlogo, kot ščetke v avtopralnici. Na levi in desni strani tirov so v celi dolžini korita iz pločevine, ki služijo odvajanju vode med pranjem vagonov. Vagone verjetno skozi pralnico premika prav prej slikana premikalka.
Toliko iz okolice muzeja. Nato sem se prestavil malo naprej, na nadhod, ki gre ravno preko področja uvoznih kretnic (z nemške strani) postaje Freilassing. Najprej slika še aktivne kurilnice oz. delavnic:
Za to stavbo se nahaja rotunda muzeja (v daljavi je videti gradbeni žerjav, ki ga uporabljajo med obnovo muzeja). Na levi strani so tiri v smeri Traunsteina in Rosenheima, na desni strani pa se priključi neelektrificirana lokalna proga, ki povezuje pravcato pajčevino lokalnih bavarskih prog s Freilassingom. Iz Freilassinga se odcepi še ena lokalna, elekrificirana proga, ki vodi v osrčje gora, v Brechtensgaden (v gorah nad Brechtensgadnom je imel Dolfe (pa ne naš
) svoje slavno orlovsko gnezdo). Tako Freilassing ni samo prva nemška postaja za Salzburgom, temveč tudi prvo večje železniško križišče. Takrat je po desnem tiru (na prejšnji sliki) pripeljal lokalni DMU:
[/url]
Lepo je vidna kretniška postavlajlnica (ali "štelverk") in pa kombinacija ketnic s križiščem (ali "hozntregarji"). Takrat je iz smeri postaje pripeljal potniški vlak, ki ga je vlekel ÖBB Taurus (posebej vas opozarjam na "poknem-ti-steber-sredi-ksihta" kompozicijo slike, ki je moja "specialnost"
):
Tukaj je skoraj več avstrijskih vlakov, kakor nemških, saj imata obe državi dogovor, po katerem lahko ÖBB neovirano vozi vlake skozi Freilassing in Rosenheim za Innsbruck.
Na drugi strani je pa bil postavljen delovni vlak. Očitno Nemci intenzivno skrbijo za svoje proge, saj so tovornjaki ves čas dovažali pesek in sekanec:
In za konec še pogled na lokomotivo delovnega vlaka:
Tudi te slike so bolj švoh (pač v moji maniri
), kar je delno tudi posledica tega, da ima nadhod ograjop dodatno povišano z dodatnimi deli iz pleksi stekla, skozi katerega se ni videlo praktično nič in sem moral telefon držati visoko nad glavo...
Do tega trenutka me je že tako zeblo, da sem opustil vsako misel na odhod na postajo, saj sem hotel samo še v avto in nato domov (ja, se bo treba bolje obleči). Pa saj še bodo priložnosti....
LP
Jože
V prvem delu ponesrečenega fotopisa sem obljubil, da bom sem dal nekaj slik, ki sem jih posnel na nadhodu pred (ali za, kakor pač gledamo) postajo Freilassing.
Že med "špijoniranjem" sem na enem od slepih tirov, ki potekajo ob muzejski rotundi, videl in poslikal diesel-hidravljično premikalko (še ono s pogonskimi drogovi):
Tisto rumeno čudo na mestu spenjače je "polavtomatska" spenjača, ki jo poslužuje strojevodja. Zadeva se dviga in spušča s pomočjo pnevmatskega cilindra (vidi se ga pod spenjačo). Premikalka se z dvignjeno spenjačo približa vagonom in jo spusti, ko se z odbijači nasloni na vagonske odbijače. Tako se "zahakla" za kavelj vagonske spenjače in to je to....
Izgleda, da je premikalka pripadala k pralnici vagonov, ki leži ob muzejski zgradbi:
Zadeva je na sliki bolj slabo vidna, začne pa se s stopnicami in podesti (približno na sredini slike). Če sledite liniji podestov, boste v daljavi videli rumen okvir oziroma portal. Na tem portalu je montiran mehanizem z rotacijskimi ščetkami, ki imajo isto vlogo, kot ščetke v avtopralnici. Na levi in desni strani tirov so v celi dolžini korita iz pločevine, ki služijo odvajanju vode med pranjem vagonov. Vagone verjetno skozi pralnico premika prav prej slikana premikalka.
Toliko iz okolice muzeja. Nato sem se prestavil malo naprej, na nadhod, ki gre ravno preko področja uvoznih kretnic (z nemške strani) postaje Freilassing. Najprej slika še aktivne kurilnice oz. delavnic:
Za to stavbo se nahaja rotunda muzeja (v daljavi je videti gradbeni žerjav, ki ga uporabljajo med obnovo muzeja). Na levi strani so tiri v smeri Traunsteina in Rosenheima, na desni strani pa se priključi neelektrificirana lokalna proga, ki povezuje pravcato pajčevino lokalnih bavarskih prog s Freilassingom. Iz Freilassinga se odcepi še ena lokalna, elekrificirana proga, ki vodi v osrčje gora, v Brechtensgaden (v gorah nad Brechtensgadnom je imel Dolfe (pa ne naš
) svoje slavno orlovsko gnezdo). Tako Freilassing ni samo prva nemška postaja za Salzburgom, temveč tudi prvo večje železniško križišče. Takrat je po desnem tiru (na prejšnji sliki) pripeljal lokalni DMU:[/url]Lepo je vidna kretniška postavlajlnica (ali "štelverk") in pa kombinacija ketnic s križiščem (ali "hozntregarji"). Takrat je iz smeri postaje pripeljal potniški vlak, ki ga je vlekel ÖBB Taurus (posebej vas opozarjam na "poknem-ti-steber-sredi-ksihta" kompozicijo slike, ki je moja "specialnost"
):Tukaj je skoraj več avstrijskih vlakov, kakor nemških, saj imata obe državi dogovor, po katerem lahko ÖBB neovirano vozi vlake skozi Freilassing in Rosenheim za Innsbruck.
Na drugi strani je pa bil postavljen delovni vlak. Očitno Nemci intenzivno skrbijo za svoje proge, saj so tovornjaki ves čas dovažali pesek in sekanec:
In za konec še pogled na lokomotivo delovnega vlaka:
Tudi te slike so bolj švoh (pač v moji maniri
), kar je delno tudi posledica tega, da ima nadhod ograjop dodatno povišano z dodatnimi deli iz pleksi stekla, skozi katerega se ni videlo praktično nič in sem moral telefon držati visoko nad glavo...Do tega trenutka me je že tako zeblo, da sem opustil vsako misel na odhod na postajo, saj sem hotel samo še v avto in nato domov (ja, se bo treba bolje obleči). Pa saj še bodo priložnosti....
LP
Jože
, slike so čisto ok 
.
Mi je pa posebej všeč dodano njihovo opisovanje in mislim, da si ta fotopis resnično zasluži najboljšo oceno