Luka Koper
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 2575
- Pridružen: 04.03.2009, 10:20
- Kraj: Grosuplje
Re: Luka Koper
Pa smo jo dočakali . Očitno je mesec december zelo privlačen za podiranje rekordov. Slabo leto dni nazaj leto se je pri nas mudila predhodna rekorderka MSC Luciana.
Aljaž
Re: Luka Koper
Sem jo gledal, ko je prebijala hrvaške terirorialne vode ...zanimiva se mi zdi, ker ima komandni most močno pomaknjen proti premcu...neobičajno ali je to sedaj moderno?
Aljaž, kot vedno lepe slikce ...sem si prav mislil da jo boš ustrelil, ko sem jo zjutraj občudoval na obzorju
Aljaž, kot vedno lepe slikce ...sem si prav mislil da jo boš ustrelil, ko sem jo zjutraj občudoval na obzorju
LEP DAN
Igor
Igor
Re: Luka Koper
Malo razmisleka nakaže, da je to sedaj moderno, saj drugače ni nobenega pregleda preko kontejnerjev proti obzorju. Na pamet (no kakšen radar že dela) pa tudi nihče verjetno ne vozi rad. Takšna pustinja pa oceani vseeno niso. Vsekakor pa zanimiv dogodek v LK. Vsekakor pa je za forumaše zanimiv pogled na mnenje slovenske "finančne elite" zbrane naFINANCAH in še zlasti forumska razprava. Nekateri bi na vsak način želeli, da bi velike ladje pristajale samo v Trstu etc........zanimiva se mi zdi, ker ima komandni most močno pomaknjen proti premcu...neobičajno ali je to sedaj moderno?
LPL
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 2575
- Pridružen: 04.03.2009, 10:20
- Kraj: Grosuplje
Re: Luka Koper
Igor, najlepša hvala .
Nimam kaj dosti za dodati na Ljubiteljevo sporočilo. Pomik nadgradnje s komandnim mostom bližje premcu je v prvi vrsti rezultat prizadevanj k povečanju maksimalnega števila kontejnerjev na ladji. Največji "problem" pri povečevanju kapacitet je ravno preglednost komandnega mostu na neposredno okolico ladje. Obstajajo točno določeni predpisi o preglednosti, sprejeti v zapisniku SOLAS (International Convention for the Safety of Life at Sea). Eno izmed pravil pravi:
Tovrstna praksa pomika nadgradnje v ospredje je razmeroma mlada, vendar vedno pogostejša. Ladjarji si na vse možne načine želijo povečati kontejnerske kapacitete.
Nekoliko izven teme, pa vseeno. Ko se že ravno vrtimo okoli ladijskega servisa med JV Azijo in Jadranom, katerega vzdržujeta Maersk in MSC, lahko omenimo, da so prav vse ladje, ki so trenutno v rotaciji, doživele rekonstrukcijo nadgradnje v nedavni preteklosti. Ladje so sicer zgrajene po starem tipu, kar pomeni, da je nadgradnja s komandnim mostom v zadnji tretjini ladje, skupaj s strojnico. Vzemimo primer ladje Gerd Maersk, dolžine 366,93 m in širine 42,8 m. Zgrajena je bila leta 2006. Trenutna situacija je takšna:
Takoj pod komandnim mostom lahko vidimo nadstropje, ki ima po celotni površini okna. Pod tem so sta dva ali trije nivoji brez enega samega okna. Spodaj je nato zopet nadstropje z okni. Vmesni del brez oken je bil dodan naknadno. Komandni most so tako dvignili na višjo višino, kar je istočasno pomenilo, da se lahko tudi kontejnerji zlagajo v višje stolpe. Za primerjavo, izgled iste ladje pred predelavo: https://www.vesselfinder.com/vessels/GE ... -220415000
Nimam kaj dosti za dodati na Ljubiteljevo sporočilo. Pomik nadgradnje s komandnim mostom bližje premcu je v prvi vrsti rezultat prizadevanj k povečanju maksimalnega števila kontejnerjev na ladji. Največji "problem" pri povečevanju kapacitet je ravno preglednost komandnega mostu na neposredno okolico ladje. Obstajajo točno določeni predpisi o preglednosti, sprejeti v zapisniku SOLAS (International Convention for the Safety of Life at Sea). Eno izmed pravil pravi:
Torej, v kolikor je komandni most pomaknjen naprej, je možno kontejnerje po celotni dolžini ladje zlagati v višje stolpe. Se pravi, pridobi se na maksimalni višini, do koder lahko sežejo kontejnerji. Ni pa to edini razlog, obstaja še kopica manjših. Spremembe v gradnji kontejnerskih ladij so recimo lepo opisane tukaj: http://www.antiport.de/doku/gutachten/ulcs.pdf1.Ships of not less than 55 m in length, as defined in regulation 2.4, constructed on or after 1 July 1998, shall meet the following requirements:
1.1The view of the sea surface from the conning position shall not be obscured by more than two ship lengths, or 500 m, whichever is the less, forward of the bow to 10° on either side under all conditions of draught, trim and deck cargo;
Tovrstna praksa pomika nadgradnje v ospredje je razmeroma mlada, vendar vedno pogostejša. Ladjarji si na vse možne načine želijo povečati kontejnerske kapacitete.
Nekoliko izven teme, pa vseeno. Ko se že ravno vrtimo okoli ladijskega servisa med JV Azijo in Jadranom, katerega vzdržujeta Maersk in MSC, lahko omenimo, da so prav vse ladje, ki so trenutno v rotaciji, doživele rekonstrukcijo nadgradnje v nedavni preteklosti. Ladje so sicer zgrajene po starem tipu, kar pomeni, da je nadgradnja s komandnim mostom v zadnji tretjini ladje, skupaj s strojnico. Vzemimo primer ladje Gerd Maersk, dolžine 366,93 m in širine 42,8 m. Zgrajena je bila leta 2006. Trenutna situacija je takšna:
Takoj pod komandnim mostom lahko vidimo nadstropje, ki ima po celotni površini okna. Pod tem so sta dva ali trije nivoji brez enega samega okna. Spodaj je nato zopet nadstropje z okni. Vmesni del brez oken je bil dodan naknadno. Komandni most so tako dvignili na višjo višino, kar je istočasno pomenilo, da se lahko tudi kontejnerji zlagajo v višje stolpe. Za primerjavo, izgled iste ladje pred predelavo: https://www.vesselfinder.com/vessels/GE ... -220415000
Aljaž
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 2575
- Pridružen: 04.03.2009, 10:20
- Kraj: Grosuplje
Re: Luka Koper
Statistika pretovora v letu 2016. V oklepaju je zapisana primerjava z rezultati iz 2015.
Generalni tovori: 1.534.204 t (+ 4%)
Kontejnerski promet: 8.274.395 t (+ 7%) oziroma 844.758 TEU (+ 7%)
Avtomobili: 1.139.559 t (+ 26%) oziroma 749.006 vozil (+ 23%)
Tekoči tovori: 3.592.947 t (+ 9%)
Sipki in razsuti tovori: 7.469.514 t (+ 2%)
-----------------------------------------------------------------------------------
Skupno: 22.010.618 t (+ 6%)
Potniški terminal
Število ladij: 69 (20 ladij več kot v letu 2015)
Število potnikov: 78.923 (21.030 več kot v 2015)
https://luka-kp.si/slo/novice/single/le ... orom-10660
Generalni tovori: 1.534.204 t (+ 4%)
Kontejnerski promet: 8.274.395 t (+ 7%) oziroma 844.758 TEU (+ 7%)
Avtomobili: 1.139.559 t (+ 26%) oziroma 749.006 vozil (+ 23%)
Tekoči tovori: 3.592.947 t (+ 9%)
Sipki in razsuti tovori: 7.469.514 t (+ 2%)
-----------------------------------------------------------------------------------
Skupno: 22.010.618 t (+ 6%)
Potniški terminal
Število ladij: 69 (20 ladij več kot v letu 2015)
Število potnikov: 78.923 (21.030 več kot v 2015)
https://luka-kp.si/slo/novice/single/le ... orom-10660
Aljaž
Re: Luka Koper
Brez nafte je Koper lider
http://www.primorske.si/2017/01/20/Brez ... oper-lider
Uspehi, stiske in travme koprskega pristanišča
Kratkoročno Luka Koper z lastnimi močmi načrtuje povečanje kapacitet kontejnerskega terminala z dosedanjih 850.000 na 1,150.000 TEU, a je mestni svet občine Koper odrekel projektu soglasje, čeprav je povečanje terminala predvideno v DPN, ki pa ga je isti svet potrdil. To je tržaški Il Piccolo pokomentiral z mastnim in privoščljivim naslovom, “da je občina Koper naredila harakiri”.
V Trstu so pri izdaji soglasij za povečanje kapacitet tamkajšnjega kontejnerskega terminala, da bi pospešili postopke, investitorja oprostili obveznosti presoje vplivov na okolje, ker je bila ta presoja, tako kot v Kopru, opravljena že pri sprejemanju prostorskega načrta.
Projekt za nov koprski kontejnerski terminal na III. pomolu s kapaciteto 500.000 TEU v vrednosti 500 milijonov evrov opremljen z vsemi soglasji, pa že dolga leta leži v predalih zaradi pomanjkanja domačega in odklanjanja tujega kapitala ter zaradi medsebojnega obračunavanja na hrbtu pristanišča zaradi mastnih luških koncesnin, lastništva zemljišč in podobno med MO Koper in občino Ankaran, ki je bila nedavno ustanovljena med drugim tudi za to, da zavre razvoj pristanišča.
Po podatkih medijev bi naj bil namreč III. pomol izpuščen iz predloga prostorskega načrta občine Ankaran, pa čeprav je vključen v DPN, ki je dobil vsa soglasja pristojnih lokalnih in republiških oblasti. Tako bi se ob omejenosti obalnih površin v pristanišču odpovedali še edini razpoložljivi obali in s tem obsodili pristanišče na stagnacijo. Podjetje Luka Koper sicer namerava vlagati svoj dobiček (15 do 20 milijonov evrov letno) tudi v odpravo ozkih grl, v razširitev železniškega terminala, terminala za tovornjake in podobnega ter v nadaljnjo tehnološko posodobitev pretovora, v čemer je med tremi pristanišči trenutno najmočnejše ter prav po zaslugi te svoje učinkovitosti še vedno ohranja primat.
Toda, medtem ko sosednji pristanišči hitita s svojimi razvojnimi podvigi, se Koper že sooča s tveganji in z grožnjami skorajšnje zasičenosti sedanje proge, s pomanjkanjem kapitala ob skoraj patološkem odklanjanju tujih naložb in s prezadolženo državo, ki s pritiskom na visoke dividende celo siromaši skromni dobiček, namesto da bi vlagala v pristanišče, kot to počneta Italija in Hrvaška.
Ob vsem tem mora pristanišče prenašati še človeške neumnosti, ki botrujejo navedenim birokratskim travmam in medsebojnemu obračunavanju dveh občin. Tako začenja izgubljati razvojni tempo. Po vseh znakih sodeč ga bo konkurenca, tudi po zaslugi velikih naložb tujih strateških partnerjev, potisnila na obrobje. S tem bo lahkomiselno zakockana zgodovinska priložnost v sedanji izjemni konjunkturi pomorskih tovorov prek jadranskega koridorja, ki jo prometni analitiki imenujejo “biznis stoletja”.
http://www.primorske.si/2017/01/20/Brez ... oper-lider
Uspehi, stiske in travme koprskega pristanišča
Kratkoročno Luka Koper z lastnimi močmi načrtuje povečanje kapacitet kontejnerskega terminala z dosedanjih 850.000 na 1,150.000 TEU, a je mestni svet občine Koper odrekel projektu soglasje, čeprav je povečanje terminala predvideno v DPN, ki pa ga je isti svet potrdil. To je tržaški Il Piccolo pokomentiral z mastnim in privoščljivim naslovom, “da je občina Koper naredila harakiri”.
V Trstu so pri izdaji soglasij za povečanje kapacitet tamkajšnjega kontejnerskega terminala, da bi pospešili postopke, investitorja oprostili obveznosti presoje vplivov na okolje, ker je bila ta presoja, tako kot v Kopru, opravljena že pri sprejemanju prostorskega načrta.
Projekt za nov koprski kontejnerski terminal na III. pomolu s kapaciteto 500.000 TEU v vrednosti 500 milijonov evrov opremljen z vsemi soglasji, pa že dolga leta leži v predalih zaradi pomanjkanja domačega in odklanjanja tujega kapitala ter zaradi medsebojnega obračunavanja na hrbtu pristanišča zaradi mastnih luških koncesnin, lastništva zemljišč in podobno med MO Koper in občino Ankaran, ki je bila nedavno ustanovljena med drugim tudi za to, da zavre razvoj pristanišča.
Po podatkih medijev bi naj bil namreč III. pomol izpuščen iz predloga prostorskega načrta občine Ankaran, pa čeprav je vključen v DPN, ki je dobil vsa soglasja pristojnih lokalnih in republiških oblasti. Tako bi se ob omejenosti obalnih površin v pristanišču odpovedali še edini razpoložljivi obali in s tem obsodili pristanišče na stagnacijo. Podjetje Luka Koper sicer namerava vlagati svoj dobiček (15 do 20 milijonov evrov letno) tudi v odpravo ozkih grl, v razširitev železniškega terminala, terminala za tovornjake in podobnega ter v nadaljnjo tehnološko posodobitev pretovora, v čemer je med tremi pristanišči trenutno najmočnejše ter prav po zaslugi te svoje učinkovitosti še vedno ohranja primat.
Toda, medtem ko sosednji pristanišči hitita s svojimi razvojnimi podvigi, se Koper že sooča s tveganji in z grožnjami skorajšnje zasičenosti sedanje proge, s pomanjkanjem kapitala ob skoraj patološkem odklanjanju tujih naložb in s prezadolženo državo, ki s pritiskom na visoke dividende celo siromaši skromni dobiček, namesto da bi vlagala v pristanišče, kot to počneta Italija in Hrvaška.
Ob vsem tem mora pristanišče prenašati še človeške neumnosti, ki botrujejo navedenim birokratskim travmam in medsebojnemu obračunavanju dveh občin. Tako začenja izgubljati razvojni tempo. Po vseh znakih sodeč ga bo konkurenca, tudi po zaslugi velikih naložb tujih strateških partnerjev, potisnila na obrobje. S tem bo lahkomiselno zakockana zgodovinska priložnost v sedanji izjemni konjunkturi pomorskih tovorov prek jadranskega koridorja, ki jo prometni analitiki imenujejo “biznis stoletja”.
Re: Luka Koper
DPN je nadrejen OPN in Luka Koper lahko povozi odločitve Koprskih svetnikov. Sicer je občina stranka v postopku in lahko zadevo zavira, ustaviti je pa ne more.
Re: Luka Koper
Luški glasnik, Vir:https://luka-kp.si/slo/luski-glasnik-343, December 2016:
Rijeka, 5.2.2017, Vir:http://www.skyscrapercity.com/showthrea ... 4&page=275
Rijeka, 5.2.2017, Vir:http://www.skyscrapercity.com/showthrea ... 4&page=275
Re: Luka Koper
KLJUB BURJI REKORDEN PRETOVOR: Napovedani so prihodi vse večjih kontejnerskih ladij. Posel raste!
http://www.regionalobala.si/novica/klju ... osel-raste
http://www.regionalobala.si/novica/klju ... osel-raste
Re: Luka Koper
Malo apdejta....
Premik na tirih 81 in 62, na obeh se, po novem, lahko obrača z eloki...
Dela na kontejnerskem terminalu so končana, vsaj tista ki jih je videt...še vedno pa ni operativen en, novozgrajen tir 21A, izmed petih, preko katerih se raztezajo novi RMGji
RMG 1 in 2 sta pokonci, delujoča, sicer ju nisem videl v funkciji, ampak pravijo da delata...
Tega še nisem videl; ne vem koliko je nov, je pa gotovo novejši
Mobilna Remiza
Nastaja še en nov tir...očitno...sicer bo kratek, ampak ok, vsaki meter tira v luki je zlata vreden...
...in njegova kretnica
Razkladanje kartona, naklad Ingotov....
Končna destinacija Zvezdic, preden gredo na morje...
Tega tudi še nisem videl....na EETju so se modernizirali, zverina za tramake,ki zavzame skoraj celo cesto
In še, tik pred temo.....Đurasik park
Premik na tirih 81 in 62, na obeh se, po novem, lahko obrača z eloki...
Dela na kontejnerskem terminalu so končana, vsaj tista ki jih je videt...še vedno pa ni operativen en, novozgrajen tir 21A, izmed petih, preko katerih se raztezajo novi RMGji
RMG 1 in 2 sta pokonci, delujoča, sicer ju nisem videl v funkciji, ampak pravijo da delata...
Tega še nisem videl; ne vem koliko je nov, je pa gotovo novejši
Mobilna Remiza
Nastaja še en nov tir...očitno...sicer bo kratek, ampak ok, vsaki meter tira v luki je zlata vreden...
...in njegova kretnica
Razkladanje kartona, naklad Ingotov....
Končna destinacija Zvezdic, preden gredo na morje...
Tega tudi še nisem videl....na EETju so se modernizirali, zverina za tramake,ki zavzame skoraj celo cesto
In še, tik pred temo.....Đurasik park
LEP DAN
Igor
Igor
Re: Luka Koper
Ja zvezdice,ki po zadnjih manevrih SŽja preden gredo na morje od Jesenic do Kopra potujejo po tri dni.
Re: Luka Koper
Morda res....ampak zadnja dva mesece nisem: niti enkrat daljšal Šihta, niti enkrat se nisem domov vračal v režiji, nisem se menjaval v Črnotičah, Hrastovljah, Rižani, vsakič sem vlak pripeljal do Kopra, ker pač tam končam, tudi premik noter/ven je fajn sinhroniziran,....1216-001 napisal/-a:Ja zvezdice,ki po zadnjih manevrih SŽja preden gredo na morje od Jesenic do Kopra potujejo po tri dni.
...skratka, popolnoma drugačna zgodba kot pred novim letom.
LEP DAN
Igor
Igor
Re: Luka Koper
V Luki bodo hitreje nakladali in razkladali tovor (foto)
http://www.primorske.si/Novice/Istra/V- ... ali-tovor-
http://www.primorske.si/Novice/Istra/V- ... ali-tovor-
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 1951
- Pridružen: 20.09.2006, 15:24
- Kraj: Primorska
Re: Luka Koper
Zanimiv je podatek v članku, da v luki Koper skoraj 60% kontejnerjev odpremijo po železnici. Kje je preostalih 40% ? Sodeč po temu, da skoraj vsak drugi vlak, ki ga vidiš na Koprski progi, prevaža kontejnerje, bi morali po tej logiki kamioni s kontejnerji na avtocesti voziti v kolonah. Pa jih ne vidiš prav veliko, sami šleperji s ceradami.Solčavec napisal/-a:V Luki bodo hitreje nakladali in razkladali tovor (foto)
http://www.primorske.si/Novice/Istra/V- ... ali-tovor-
preglednik