Po dveh letih in pol mi je ratalo spakirat kufre in se odpravit v meni ljubo deželo Francijo. Seveda brez šin ne gre, tako da sem probal izkoristiti tistih par dni sonca za kakšen škljoc. Vreme je bilo v večini deževno. Pa tudi na tirih je sledilo veliko razočaranje, kako se v dveh letih stanje spremeni. Na glavni progi, kjer so kraljevali brzi vseh sort in tovorni se sedaj podijo v večini regionalni vlaki "dvoživke" strokovno imenovane AGC(Automotrice Gran Capacite). Najbolj pričakovan je pa bil ponovni obisk kurilnice Miramas z prijateljem Ericom, kjer ja na dan obiska kar mrgolelo lokomotiv. Tako pa poglejmo kako izgleda kurilnica po dveh letih.
1. vagonski vlak in to regionalni, ki je že skora redkost
z BB 22000 v push pull sistemu
2.AGC, ki je prevzel nekdanjo "artere imperiale"
3.pa še v prevozu skozi postajo Berre L Etang
4.v deževnem dnevu na postaji Saint Chamas v bližini Miramasa
5.pa smo na postaji Miramas privatnik oz. firma Europorte v prevozu ta je bil edini vlak, ki sem ga uspel ujeti preden se je vsul dež
6.po nalivu in pijači z Ericom sva se odpravila na cilj kjer sta na vhodu V kurilnico parkirana BB 63000 in vagon ležalnik
7.ker je bil dan po prazniku je bilo v kurilnici kar precej lokomotiv
8.paradna barva tovornega prometa
9.BB 75000 na pitstopu
10.BB 7300 in Sybic
