VLAKI.INFO

Najprej glede imena; Openski bo kar prav...glej wikipedijo

http://sl.wikipedia.org/wiki/Openski_tramvaj

Tukaj tudi jasno piše, da je proga potekala do sedanjega Oberdankovega trga /Piazza Oberdan/, ki pa se je takrat imenoval Piazza della Caserma.

Poglejmo si sedanje stanje postaje na Oberdankovem trgu skozi @milchi-jev objektiv še enkrat...




...in pred 100 leti (Piazza della Caserma)



Še kje je potekala proga; v začetku od Oberdankovega trga do Opčin, potem pa so jo podaljšali do nove železniške postaje državnih železnic na Opčini.

Še postaje iz wikipedije...na žalost samo v italijanščini in nemščini

0,000 Piazza Oberdan 3 m
0,405 Piazza Scorcola 17 m
0,440 Beginn Schienenseilbahn
0,693 Sant’ Anastasio 55 m
0,838 Ausweiche Schienenseilbahn
0,983 Romagna 115 m
1,237 Ende Schienenseilbahn
1,274 Vetta Scorcola 177 m
1,823 Cologna Campo Sportivo 210 m
2,140 Cologna Chiesetta 221 m
2,695 Conconello 263 m
3,573 Banne 305 m
4,282 Obelisco 343 m
4,582 Campo Romano 330 m
4,765 via Nazionale 330 m
5,175 Villa Opicina 329 m

Še shema proge...

http://www.tramdeopcina.it/tram/pages/tt2linea.htm


...in na zemljevidu...

http://lrta.info/articles/images/art0301d.gif

Če pa koga zanima tehnika, uporabljena na tej progi, si lahko ogleda spletno stran ob100 letnici proge...

http://www.tramdeopcina.it/


Če pa koga še zanima kaj več, kaj je pomenila za Slovence na Opčinah, si poglejte v knjižici "100 let Openskega tramvaja", ki jo je izdalo Slovensko kulturno društvo Tabor-Opčine, Trst leta 2007. Jaz sem jo kupil v knjigarni na železniški postaji Trst, lahko pa se pozanimate na sedežu društva Tabor Opčine http://www.skdtabor.it/si/kontakti/


še karikatura iz http://www.tramdeopcina.it/tram/pages/trenovia.pdf

Hvala železocestnik, 80 promilov, dobro se drži tale tramvaj.

Če bi me vprašal pred 5 minutami...ne bi vedel

Ne moli zastonj jezik na zgornji karikaturi

ŽC, zanimiva karta, predvidevam da je bila narejena kmalu po 2. sv. vojni. Celo nekaj političnih reči je gor vrisanih

Ja, železniški muzej Campo Marzio /Sveti Andrej/

Resno, karta je bila narisana septembra 2002, je pa naredil avtor J.C. Gillham malo zgodovinskega pregleda...

@železocestnik, hvala za dopolnitev teme, zdaj je veliko stvari pojasnjenih.

lp

@milchy, hvala tudi tebi...sedaj se mi ne bo treba peljati z Openskim tramvajem, ko sem si pogledal tvoj potopis
Me je vedno zanimalo, kako poteka celotna trasa, ko smo se vozili po kavbojke v Trst...pa ni bilo nikoli časa

pa se vseeno lahko pelješ, je vožnja prav zanimiva, cena pa ..... malenkostna - 1 urna karta 1 € .......

Pa še par podrobnosti:
do leta 1928 ni šlo na žico temveč na zobnik
tramvaji, ki so vozili (in ki vozijo) po tej progi niso vozili po nobeni drugi progi v mestu, ker je razdalja med tirnicami različna (metrična)
na najbolj strmem odseku je vzpon 26%
progo si je zamislil avstrijski inženir (vse kar je lepega in pametnega v Trstu je dar AO) Geringer, in proga malo prej ko pride do gornje postaje z Opčin gre prav pred hišo, kjer je on živel
za kasiranje enega tramvaja je poskrbel avtobus družbe I&I (Slavnik Koper).

Že nekaj let govorijo o podaljšanju te proge do Sežane, a mislim da jaz ne bom videl tega filma.

Super reportaža @Milchy in seveda dopolnitve od vseh ostalih!

Imam pa eno vprašanje:
Na Lukovi strani.
http://www.vlaki.jesenice.net/luka/tram.html
se vidi, da so stare pomožne prikolice imele OT - odjemalnik toka!?!

Ali so imele zraven vleke preko vlečne vrvi še dodatni elektromotor??

stare pomožne prikolice so se napajale preko OT (ni dovolj samo vlečna vrv), nove pa imajo za napajanje akumulatorje in kot zanimivost..... (mogoče že omenjeno) - na tramvaju ostane OT dvignjen, čeprav ni voznega voda

M.

Ja in če se kaj zatakne, akumulatorji crknejo in ostaneš v temi in pozimi tudi v mrazu!

vlaki.info prehiteli Delo za 3(z besedo: tri) dni

V današnjem Delu je reportaža Agate Tomažič z naslovom "V Trst z openskim tramvajem; Ljubka arhaična pogruntavščina".
Milchy je začel s fotopisom že pred tremi dnevi...sigurno novinarji berejo naš forum

Reportaža je solidno napisana, bogato opremljena s fotkami. Novinarka se je oglasila tudi pri predstavnici za stike z javnostjo pri tržaškem podjetju za javni transport in zbrala kar nekaj podatkov.
Me je pa zmotilo to, da ni nič napisala o praznovanju 100-letnice proge in da je Slovensko kulturno društvo Tabor-Opčine izdalo solidno monografijo "100 let openskega tramvaja/100 anni del tram de Opicina", Opčine/Opicina/, 2007.
Zapisala pa je pesmico, ki opeva nesrečo oktobra 1902 samo v italijanščini
Če bi pogledala v zgoraj omenjeno monografijo, bi videla pesmico najprej v slovenščini (tržaškem narečju) in tudi v italijanščini (tudi v narečju)...

Še članek v Delu:
http://www.delo.si/clanek/84466

Še karti za tramvaj, prva je bila kupljena na avtomatu, druga pa na Oberdankovem trgu na tramvajski postaji. Slike pa vam je že pokazal Milan. Ob vožnji nazaj na Opčine pa je bil prisoten tudi revizor in napisal tudi nekaj kazni.

zbowe napisal/-a: za kasiranje enega tramvaja je poskrbel avtobus družbe I&I (Slavnik Koper).

železocestnik napisal/-a:@zbowe, hvala za odgovore...sem zmeraj govoril, da imajo domačini prednost...

Iz fotelja za forum vlaki.info

Ja sem našel v knjigi 100 let openskega tramvaja, Opčine 2007, da tudi @zbowe-ju ne smem vsega verjet



V knjigi piše:
" 4. avgusta 1993 je avtobus koprskega Slavnika na robu trga Dalmacija /Dalmazia/, kljub rdečemu semaforju, nadaljeval svojo pot proti avtobusni postaji v momentu, ko je z Opčin privozil tramvaj, ki je z vso svojo težo zadel v avtobusov bok. Pri tem je tramvaj obtičal s kolesi ukleščenimi v tračnice in se nevarno nagnil na bok. Laže se je ranil voznik tramvaja Bruno Pieri in trije potniki na avtobusu. Avtobus je bil praktično uničen in tudi tramvaj je utrpel veliko škodo."

"Openski tramvaj pa od 1. januarja 2001 upravlja Triste Trasporti S.p.A. (prej ga je upravljala A.C.T. (Azienda Consorziale Trasporti). Junija 2001 so se začela obnovitvena dela voza št.504. ki je bil 4. avgusta 1993 težko poškodovan, ko ga je med prvo jutranjo vožnjo zadel avtobus koprskega Slavnika.
V obnovljeni voz niso vgradili več klasične kontrolne mize, temveč moderni inovativni sistem "Chopper", ker so bili nekateri bistveni deli voza nepopravljivo poškodovani. Elektronski sistem, ki se vgrajuje v nove tramvaje, omejuje porabo električne energije, ker se neizkoriščeni odvečni tok vrača v omrežje in se ga lahko posložujejo drugi tramvaji.
V rabi je namreč nizka napetost, do kontrolne mize ne prihaja več kot 600 V.
Razen tega dva računalnika opozarjata na eventuelne nastale probleme. Vgrajevanje Chopperja so dodelili podjetju Ansaldo iz Neaplja, vendar so dela opravili v ladjedelniški delavnici Quaiat v Trstu, ki je tudi obnovila ves poškodovani del tramvaja. Za inštalacijo elektronskih naprav pa je poskrbelo tržaško podjetje S.A.R.C."