Do Sylta in nazaj...
Objavljeno: 06.08.2009, 15:56
Živijo,
ravno sinoči sem se vrnil z enega krožnega "potovanjca", ki je trajalo slab teden dni. Kakšen je bil potovalni načrt? Od doma preko Beljaka najprej do Frankfurta, potem naprej do Hamburga in Sylta, nazaj pa preko Prage in Dunaja domov. Kar luštna klobasa. Sopotnica je bila boljša polovica in fotoaparat, seveda
Najprej sem imel namen na forumu objaviti le nekaj železniških fotk, ko pa sem si ogledal lep fotopis fresherja pa sem se odločil, da bom tega nametal malce več. V nekaj nadaljevanjih, seveda.
Najprej "Od doma do Beljaka"
314 je bil prvi vlak na katerega sva se naložila. Kot je pričakovati v trenutkih, ko si želiš, da bi vse potekalo po nekem voznem redu je bil že v Zidanem Mostu zamujen. Ravno toliko, da so kolegi železničarji v deželi jodlanja rekli, da ne bodo čakali z vezo... Kljub temu, da so potem sami na naslednjem vlaku s katerim sva se peljala sproducirali vsaj dvakrat toliko zamude! Pa se nisva dosti sekirala, saj je bilo glavno vodilo potovanja, da se ustaviva kjer hočeva in si ogledava kar hočeva pa čeprav nama to kdo drug vsili
Pa sva stopila v center Beljaka. Kar prav, da je bil vlak zamujen! Fešta s tisočerimi stojnicami, pivom, prestami, klobasami...
...in irharcami, ki so obvezna oprema in ki ti zlezejo pod kožo...
Lectova srca
Ata Jožef je mirno opazoval...
...šimelni pa so neutrudno vozili pijačo za ohladitev in osvežitev
Kakorkoli že, čas do naslednjega vlaka je hitro minil. Osvežil sem se z enim pivom, na postaji pa sem potem še pred odhodom pritisnil eno lepo mašino, ki je tja gor pripeljala vlak.
ravno sinoči sem se vrnil z enega krožnega "potovanjca", ki je trajalo slab teden dni. Kakšen je bil potovalni načrt? Od doma preko Beljaka najprej do Frankfurta, potem naprej do Hamburga in Sylta, nazaj pa preko Prage in Dunaja domov. Kar luštna klobasa. Sopotnica je bila boljša polovica in fotoaparat, seveda
Najprej sem imel namen na forumu objaviti le nekaj železniških fotk, ko pa sem si ogledal lep fotopis fresherja pa sem se odločil, da bom tega nametal malce več. V nekaj nadaljevanjih, seveda.
Najprej "Od doma do Beljaka"
314 je bil prvi vlak na katerega sva se naložila. Kot je pričakovati v trenutkih, ko si želiš, da bi vse potekalo po nekem voznem redu je bil že v Zidanem Mostu zamujen. Ravno toliko, da so kolegi železničarji v deželi jodlanja rekli, da ne bodo čakali z vezo... Kljub temu, da so potem sami na naslednjem vlaku s katerim sva se peljala sproducirali vsaj dvakrat toliko zamude! Pa se nisva dosti sekirala, saj je bilo glavno vodilo potovanja, da se ustaviva kjer hočeva in si ogledava kar hočeva pa čeprav nama to kdo drug vsili
Pa sva stopila v center Beljaka. Kar prav, da je bil vlak zamujen! Fešta s tisočerimi stojnicami, pivom, prestami, klobasami...
...in irharcami, ki so obvezna oprema in ki ti zlezejo pod kožo...
Lectova srca
Ata Jožef je mirno opazoval...
...šimelni pa so neutrudno vozili pijačo za ohladitev in osvežitev
Kakorkoli že, čas do naslednjega vlaka je hitro minil. Osvežil sem se z enim pivom, na postaji pa sem potem še pred odhodom pritisnil eno lepo mašino, ki je tja gor pripeljala vlak.