Čeprav megleno jutro ni kazalo, da bo nastal lep dan, se je izkazalo, da sem si izbral ravno pravi dan za vsakoletno romanje po slovenskih tirih. Namenil sem se prevoziti veliki in mali slovenski železniški krog. In to isti dan. Se pravi brez pravega presledka. V nadaljevanju vam predstavljam štorijo in nekaj fotografij.
Prijazna prodajalka železniških vozovnic na železniški postaji v Ljubljani ni mogla slutiti, kaj pomeni moje vprašanje: "Ali je mogoče pri vas kupiti vozovnico za katerokoli relacijo v Sloveniji?" Ker je bil odgovor DA, sem ji predstavil svojo zamisel o potepanju po tirih. Gospa je bila naravnost navdušena! Brez kompliciranja sem dobil tri vozovnice: Ljubljana - Sežana, Sežana - Sevnica (čez Jesenice) in Sevnica - Ljubljana (čez Trebnje).
Po plačilu skoraj 30 EUR sem odpeketal po malico in nato na 4. tir. Tam je že čakal dvočlenski Siemens za smer Sežana (LP 2630 ob 8.08).
Ne bi si drznil reči, da je bil poln, bil pa je lepo zaseden. Slišati je bilo mogoče govorico različnih evropskih narodov.
Ko smo se povzpeli proti Verdu, se je razkadila megla. Pogled na Baje je bil fantastičen! Do Sežane smo srečali 2 potniška vlaka in 4 tovorne.
V Sežano smo prispeli po voznem redu. Tam nas je že čakal z barvami olepšani Fiat, ki je poskrbel za nadaljevanje poti proti Jesenicam (LP4210 ob 10.18).
Ker se še ni mudilo, sem malo pogledal naokoli.
Mimo so pridrveli delavci:
Blizu je bila parkirana vlečna noviteta:
Postajni tiri so bolj ali manj samevali. Začeli so se zaraščati (saj res, kaj Sežana sploh še rabi toliko tirov?):
Nedaleč stran je bila parkirana Đurica, ki je nestrpno čakala na nove postajne premike:
Nato je pribrzel potniški iz Jesenic, kar je pomenilo, da bomo kmalu odbrzeli tudi mi (nastala je prava gneča):
Pa pa, glavna proga!
Sprevodnik na vlaku me je po pregledu vozovnice začuden povprašal, če vem kaj počnem: zakaj bi vendar šel v Sevnico čez Novo Gorico, ko pa je vendar bližje čez Divačo. Malo mi je bilo nerodno, ko sem mu razlagal, da se grem pač malo peljati.
Med potjo se je dogajalo marsikaj:
- v Dutovljah sem opazil, da ni več tirov in pragov! Ostaja le prevozni tir:
- v Štanjelu smo že speljali, ko je mlajši potnik ugotovil, da mora izstopiti; sprevodniku je uspelo opozoriti strojevodjo, tako da se je potnik varno srečal z babico in dedkom, ki sta ga zaskrbljeno čakala na peronu.
- zanimiva zgodba se je zgodila tudi v Braniku: že smo speljali, ko sta pritekla še dva potnika (mati z otrokom); tudi tukaj je situacijo ustrezno rešil sprevodnik, ki je z žvižgi opozoril strojevodjo, da se nekaj dogaja...
Se nadaljuje...
