VLAKI.INFO

Zanima me, ali je na tej relaciji ob sobotah vsaj kakšen tovorni vlak ali nabiralnik?

Brižitka 363 napisal/-a:Zanima me, ali je na tej relaciji ob sobotah vsaj kakšen tovorni vlak ali nabiralnik?

Še čez teden skoraj ni kaj, kaj šele ob sobotah.

SIMY napisal/-a:Glede na to da je ''Cokla'' načel to progo jo bom pa jaz dokončal.

Bi bil prijazen in še enkrat objavil slike?

Brižitka 363 napisal/-a:

SIMY napisal/-a:Glede na to da je ''Cokla'' načel to progo jo bom pa jaz dokončal.

Bi bil prijazen in še enkrat objavil slike?

Ja, hočemo videti Kumrovec ... druže Tito ljubičice bijela, voli tebe omladina cijela

cokla napisal/-a:postajališče ( nekdaj postaja ) Šmarje pri Jelšah


vseskozi nas spremlja megla

Ve kdo, koliko tirov je bilo nekoč na postaji Šmarje?

Zdravo!
V Šmarju pri Jelšah so bili nekoč 3 tiri. Prvi je bil manipulativni /skladiščni (L=163 m), drugi je bil glavni prevozni (L =163 m), tretji pa je bil prevozni (L =214 m). Kretnice so bile 3: na strani proti Grobelnemu je bila dvojna kretnica (tropotna, danes takih praktično ni več), na strani proti Rogatcu pa najprej desna kretnica za uvezavo 1. tira v prvega, nato pa še leva za uvezavo 3. tira. Stanje, ki ga tu opisujem, ustreza stanju med leti 1941 in 1945, ko je ta proga (in še mnoge druge slovenske) spadala pod upravo Dunajske železniške direkcije DRG.

Baje pa sta imela 1. in 3. tir nekoč tudi podaljška v slepa tira, seveda z varovalnima kretnicama, žal pa glede tega nimam verodostojnih podatkov. Bi pa bil glede tega vesel morebitnih zanesljivejših informacij ali celo risbe.

Lep pozdrav - Peter

Peter 5 napisal/-a:Zdravo!
V Šmarju pri Jelšah so bili nekoč 3 tiri. Prvi je bil manipulativni /skladiščni (L=163 m), drugi je bil glavni prevozni (L =163 m), tretji pa je bil prevozni (L =214 m). Kretnice so bile 3: na strani proti Grobelnemu je bila dvojna kretnica (tropotna, danes takih praktično ni več), na strani proti Rogatcu pa najprej desna kretnica za uvezavo 1. tira v prvega, nato pa še leva za uvezavo 3. tira. Stanje, ki ga tu opisujem, ustreza stanju med leti 1941 in 1945, ko je ta proga (in še mnoge druge slovenske) spadala pod upravo Dunajske železniške direkcije DRG.

Baje pa sta imela 1. in 3. tir nekoč tudi podaljška v slepa tira, seveda z varovalnima kretnicama, žal pa glede tega nimam verodostojnih podatkov. Bi pa bil glede tega vesel morebitnih zanesljivejših informacij ali celo risbe.

Lep pozdrav - Peter

Res je ...oba tira sta imela podaljška v slepi tir. V Šmarju so se opravljala tudi križanja, ker so v špicah dodali vlake zaradi števila potnikov. zato so tudi tir tri uredili in namestili el. kretnice.

Zdravo!
@Cokla, najlepša hvala za podatek!
Lep pozdrav - Peter

Peter 5 napisal/-a:Zdravo!
V Šmarju pri Jelšah so bili nekoč 3 tiri. Prvi je bil manipulativni /skladiščni (L=163 m), drugi je bil glavni prevozni (L =163 m), tretji pa je bil prevozni (L =214 m). Kretnice so bile 3: na strani proti Grobelnemu je bila dvojna kretnica (tropotna, danes takih praktično ni več), na strani proti Rogatcu pa najprej desna kretnica za uvezavo 1. tira v prvega, nato pa še leva za uvezavo 3. tira. Stanje, ki ga tu opisujem, ustreza stanju med leti 1941 in 1945, ko je ta proga (in še mnoge druge slovenske) spadala pod upravo Dunajske železniške direkcije DRG.

Baje pa sta imela 1. in 3. tir nekoč tudi podaljška v slepa tira, seveda z varovalnima kretnicama, žal pa glede tega nimam verodostojnih podatkov. Bi pa bil glede tega vesel morebitnih zanesljivejših informacij ali celo risbe.

Lep pozdrav - Peter

Naj še dopolnim, postaja je bila zavarovana z ERSVN. Vgrajena sta bila samo uvozna signala (v preteklosti 5-lučna, kar je bilo značilno za to progo).
MMG, takrat sem se večkrat peljal skozi Šmarje/Jelšah in nikoli nisem doživel križanja/prehitevanja ter tudi odstavljenih vagonov nisem videl.
Škoda je, da so postajo ukinili.

Zdravo,

meni pa je en domačin včeraj rekel, da je šla proga med Šentvidom in Šmarjami, preden je bil izgrajen tunel, nekje drugje. Morda kdo ve, kako je zaobšla Halerjev breg?

Pozdravljen,

proga je na koncu naselja Šmarje pri Jelšah ubrala traso, ki je potekala nekaj 10 metrov severneje od današnje železnice. Stara in zdajšnja trasa sta se združili šele na zahodnih pobočjih Halarjevega brega. Na hitro sem skopiral štiri zemljevide s spletne Registra kulturne dediščine (link).

LiDAR-ska posnetka današnjega stanja. Z zeleno sem obkrožil vzhodni portal današnjega predora, z rdečo pa označil nekdanjo traso.


Še pobližje. Zelena kroga predstavlja portala predora, rdeča pa nekdanjo traso.


Na stari pettisočki se celo nahaja napis opuščena trasa železniške proge .


Še za primerjavo. Avstro-ogrski zemljevid iz obdobja 1910-1915. Halarjev breg je označen s koto 303 in se nahaja na levem obrobju zemljevida. Vzhodno od vzpetine se lepo vidi okljuk proge proti severu.


Stanje danes, kjer proga skorajda v premi premaga vzpon.

Kdaj je prišlo do spremembe trase?

Zdravo!
Tri leta po otvoritvi kumroveške proge, t.j. l. 1960 .
Vir: Tiri in čas št. 8, str. 152/153, (J. Resnik in Št. Stepic, Železniški predori v Sloveniji , Ljubljana 1996).

LP - Peter

Spoštovani,

hvala za odgovor. Bil sem prepričan, da je šlo bolj okoli, kot ste mi sedaj lepo prikazali. Zanimiv podatek za nas, iz tega konca.

še nekaj statistike čezmejnega prometa Imeno-Kumrovec:

Potniški promet:
1989: 4.705 pot. vlakov
1990: 4.541 pot. vlakov
1991: 3.702 pot. vlakov
1992: 3.945 pot. vlakov
1993: 3.968 pot. vlakov
1994: 3.758 pot. vlakov
1995: 3.104 pot. vlakov
1996: 2.281 pot. vlakov
1997: 1.269 pot. vlakov
1998: 480 pot. vlakov
1999 in naprej: 0


Tovorni promet:
1989: 115 tov. vlakov
1990: 155 tov. vlakov
1991: 38 tov. vlakov
1992 in naprej: 0 tov. vlakov