Po poti ob obali (danes vem, da je bila dolga 9 km) sem ob 20.30 uri (po njihovem času ob 21.30, če moj canon ne laže)) srečal še dva kopalca (brrr...25. maj....), eden je bil kibic, drugi pa je res zaplaval..
Vmes sem se ustavil tudi v enem izmed pub-ov, kjer lahko vidiš utrip manjšega kraja (maja turistov še ni..) in se počasi prebil do pristanišča Dun Laoghaire. Po sončnem zahodu ob 20.45 uri (irski čas: 21.45) je naenkrat nastala tema, tako da sem si še samo malo ogledal pristanišče za jahte in začel razmišljati, kako se bom vrnil v hotel.
Pot ob obali je bila dolga 9 km, trajala je okoli uro in pol (prva fotka 20.24, zadnja 22.03), bil sem utrujen, opazil pa sem da se je frekvenca mestnih avtobusov zmanjšala na minimum (ni bilo več nobenega...).
Takrat pa mi je prišla prav železnica. Vseskozi so vozili vlaki ob progi, ki je bila speljana ob obali. Malo sem počakal na eni od postaj in videl, da še ustavljajo na manjših postajah in da to niso hitri vlaki..
Šel sem na eno teh postaj in pogledal, ali še bo pripeljal kakšen vlak, ko se je na semaforju pokazalo, da prihaja čez 2 minuti vlak proti Dublinu.
Hotel sem kupiti karto pri uslužbencu, vendar je ta telefoniral in telefoniral...V vrsti nas je bilo kar nekaj za karto, nazadnje je pokazal, da naj odpremo vrata za primer, ko prihaja več ljudi iz vlaka. Domačini so verjetno že poznali to varianto in vrata je odprla celo ženska, ki jim je bila najbližje..
Odhiteli smo po stopnicah do perona in ravno po času na semaforju je pripeljal vlak in hitro smo poskakali na vlak.
Tako samo se peljali dve postaji in ko sem že mislil, da se bom enkrat peljal zastonj... je vstopil kondukter.
Domačini so imeli mesečne karte in niso imeli nobenega problema, sam pa sem hotel kupiti karto, pa mi je kondukter rekel, da moram plačati kazen
50 evrov, ker nimam karte. Pri njih da je sistem tak, da moraš priti na vlak s karto. Najprej sem pomislil, koliko Guinness-ov (..pirov
) dobiš za 50 evrov in sem se takoj odločil, da je kazen previsoka.
Začel sem se izmotavati, da sem turist, prvič na Irskem...no pa saj poznate, kako to gre...
Da je pri nas drugače, da prideš na vlak in ti kondukter zaračuna karto...
Da sem hotel kupiti karto, pa nam je uslužbenec odprl posebna vrata...
Da verjetno zato, ker niso delali avtomati za izdajo kart, pa je enemu pred mano "požrlo" 20 evrov pa ni dobil karte...
Kondukterju sem zlezel čez glavo, začel me je spraševati, na kateri postaji sem prišel gor (verjetno da bi preveril...). Rekel sem, da ne vem, imel sem samo turistično karto Dublina, na kateri sem mu vseskozi kazal, da prebivam v Bewleys hotelu. Verjetno pa si je on mislil, da če ima za tak hotel, da ima tudi za kazen...
Na koncu mi je napisal račun iz postaje štev 131 do postaje 188 (Sandymount), za katero mi je prijazno povedal, da je samo 5 minut peš do hotela. Cena za karto je znašala 2 evra. Obenem mi je zabičal, da moram odslej naprej nabaviti karto pred vstopom na vlak in če se zgodi še enkrat, da bom brez karte, sledi kazen...
Tako mi je uspelo priti do hotelskega bara pred polnočjo, da sem lahko na kondukterjevo usmiljenje naročil še en Guinness...
Ko sem prišel domov, pa sem si najprej ogledal spletno stran Irskih železnic. Na potrdilu o plačilu karte je bil samo zapis "Iarnrod Eireann", torej po irsko, Irske železnice. Tudi kraji so označeni samo v irščini...
Dublinska železnica DART ( Dublin Area Rapid Transit) je edina elektrificirana proga na Irskem... (po Wikipedii).
Res zahtevajo, da imaš karto pred vstopom na vlak. To propagirajo z motom:
NO TICKET...NO TRAVEL...NO EXCUSE 
Kazen pa znaša od
25 do 100 evrov!!!! Zakaj se je pri meni odločil za 50 evrov ne vem, morda zaradi hotela?
Kazni se ne moreš izogniti, edini izgovor je, da dokažeš da uslužbenca pri prodaji kart ni bilo in da avtomati za karte niso delovali (izpolnjena morata biti oba pogoja in to preverjajo...).
Aja, pa še sken računa, da boste verjeli
Nazadnje pa še en filmček o vožnji z Dublinskim primestnim vlakom...sposojen na You tube...
http://www.youtube.com/watch?v=VQBs3yMSULE
in nama brez problema prodala karte, celo za povratno vožnjo (sprevodnik vztrajal) saj naj bi bile zaradi neke akcije cenejše kot enosmerne, četudi sva šla le v eno stran 