V zadnjem letu in pol sem se večkrat mudil na Senovem. Čeprav sem praktično vselej brskal po zapuščini knapov, nisem nikoli našel priložnosti, da bi si ogledal traso železnice, ki je bila speljana od železniške postaje Brestanica do separacije na Senovem in še naprej proti vhodom v premogovnik pod Reštanjem. Gre za tisto železniško progo, zaradi katere je @Ajznponar leta 2010 odprl temo. To je tista železnica, ki je še v zgodnjih devetdesetih letih preteklega stoletja predstavljala svojevrstno atrakcijo in regionalni unikum. In tista železnica, katere sledi so na prelomu tisočletja naglo začele izginjati.
Železniška trasa je v zadnjih letih vendarle dočakala boljše čase. Krška občina je od premogovnika odkupila zemljišča vzdolž celotne razdalje in naposled zgledno uredila pešpot in kolesarsko stezo. Že res, da bi tok dogodkov sredi devetdesetih lahko ubral povsem drugačno pot in bi tir morda še dandanes obstajal, a je nova asfaltna prevleka poskrbela vsaj zato, da bo železnica še dolgo ostala v kolektivnem spominu.
Ko si ogledujem prvo stran tega fotopisa, mi je neizmerno žal, da je večina fotografij izginila v večnih loviščih spleta. Ali morda obstaja kakšna možnost, da bi @Ajznponar-jeve fotografije obnovili? Mislim, da bi bila primerjava stanja 2010:2020 precej zanimiva.
Pred kratkim sem prehodil pot Brestanica−Senovo−Ravne. Fotopis bom razdelil na tri etape, vsaka bo prišla na vrsto svoj dan. V vmesnem času so vaši komentarji dobrodošli.
V uvodnem delu fotopisa se osredotočam na prvi kilometer nekdanje železnice. Relativno kratek odsek, vendar z gradbenega vidika najbolj zanimiv. Za lažjo predstavo prilagam karto (© Sinergise 2013, Geopedia). Mesto za preklad tovora z ozkotirne na normalnotirno železnico se je nahajalo na skrajnem vzhodnem delu železniške postaje Brestanica. Pot iz Brestanice na Senovo je na začetku poti oteževal težak prehod s savskega brega v dolino Dovškega/Senovškega potoka. Za voljo lažje premostitve so zgradili dva predora, ki sta prebila zahodno hribino Sv. Mohorja.
Z železniške postaje Brestanica se odpravimo po cesti, ki poteka vzporedno s progo po levem bregu Save v smeri Krškega. Ko se konča deponija odsluženih tovornih vagonov in ko pred seboj uzremo mogočne stene kamnoloma, nas na levi strani pričaka betonski portal oziroma vhod v predor 1.
Nekoč z vlakom, danes s kolesom se glasi sporočilo informativne table, ki stoji na začetku uradne poti. Predor meri v dolžino 521,6 metrov. Na tem mestu je nastala
fotografija @Planet-a 1830.
Skozi predor nas vodi asfaltirana pot. Stropna osvetlitev, ki je prižgana ves čas, je odlična in od uporabnikov ne zahteva dodatnih virov svetlobe. V uvodnih metrih je predorska stena in kalota obdelana z betonom, os predora pa poteka v blagem desnem loku.
Stik betonske obdelave in žive skale.
Ko dosežemo polovico predora, nas z leve strani (gledano v smeri Senovega) preseneti neobičajna razširitev podporja dolžine približno tri metre v živi skali. Niša to zagotovo ni.
Predor v živi skali.
Vsega nekaj metrov stran od prej omenjene razširitve na levi strani, nas tokrat pričaka razširitev na desni strani (gledano v smeri Senovega). Tokratna razširitev je občutno daljša, približno 20 metrov, obenem je podprta z betonsko galerijo.