Zagorska Sela-Harmica (Imeno Meja)

[BLAZ12]

Železniška proga Savski Marof - Zagreb je ena izmed prog na Hrvaškem. Prva postaja je Savski Marof, čeprav se pred njo nahajata še Sutla in Laduč, vendar vlak na slednjih dve ne stoji, saj sta del regionalne proge Savski Marof - Kumrovec. V Savskem Marofu se namreč od dvotirne železnice oddvoji tretji tir, tako da je proga do Sutle trotirna. Tam se tir tudi fizično odcepi od državne proge in zavije proti severu. En kilometer od Sutle sledi postaja Harmica.

[BLAZ12]

Zelo zanimivo in lepo.
Nekaj pa me zanima. A se lahko klatiš po gmajni, v bližini meje?
Saj veš, EU in Hrvatska.
A je bil kje na vidiku kak policaj?

Ja ta odsek proge poteka čist ob državni meji tako da mejne kontrole v tem delu
sploh niso nič nenavadnega. Res sem imel srečo in nisem na nobeno policisko
patruljo naletel, so pa lahko če si res tako blizu meje naletiš na težave z strani policije.
Jas sem se pozanimal pri naši policiji in izvedel da lahko ti hrvaški policaji tudi napišejo
kazen tudi če sam sumijo da boš prestopil mejo in lahko naletiš na zelo zelo neprijetne zadeve
glede na to pa če si še tujec pa itak veš da se denarna kazen mora plačat na licu mesta ali te
pa odpeljejo na majši počitek.Najbolje je če se že prej dogovoriš z obmejnimi organi ko prečkaš mejo
in ti bodo povedali z prve roke.

[klemenčič]

Ali je kaj slik iz te proge ko so še vozili vlaki. Jaz sem s nekajkrat peljal iz Zagreba v Celje z hrvaškim vlakom ali pa z našim fiatom. Mislim tam v 80 -tih letih.

[BLAZ12]

Ali je kaj slik iz te proge ko so še vozili vlaki. Jaz sem s nekajkrat peljal iz Zagreba v Celje z hrvaškim vlakom ali pa z našim fiatom. Mislim tam v 80 -tih letih.

Ti trenutno nimam nič slik iz te proge ko je bila vozna še mislim na relacijo imeno-harmica-zagreb.
Bom pa delal na tem in če jih slučajno dobim jih z največjim veseljem seveda objavim.

[BLAZ12]

Sotelska proga (1956-1960)

Zamisel o železniški progi, ki bi po dolini Sotle povezala Brežice z Rogatcem, segajo že v čas pred prvo svetovno vojno. Junija 1912 je bila imenovana komisija za določitev trase, njeno delo pa je prekinila vojna. Ponovno je progo leta 1936 uvrstilo v program jugoslovansko železniško ministrstvo, vendar pa zaradi izbruha druge svetovne vojne ni prišlo do njegove izvedbe. V tretje je bila proga uvrščena v program razvoja železniškega omrežja po vojni, pri čemer se je načrtovalo izgradnjo odseka od Savskega Marofa do Kumrovca v letu 1956. Po izgradnji tega odseka je postalo aktualno vprašanje podaljšanja proge in njene priključitve na progo Maribor-Zidani most. Ambiciozni načrti so vključevali izgradnjo dvokilometrskega predora pod Bočem in priključitev v Poljčanah ali celo v Pragerskem. Na koncu je obveljala cenejša različica, zgrajena leta 1960, ki se je v Stranjah priključila na progo Grobelno-Rogatec-Krapina.

Potrebo po progi po sotelski dolini so v času gradnje ekonomsko argumentirali s skrajšanjem poti med Zagrebom in Mariborom in gospodarskim razvojem sotelske doline, obenem pa je bila proga Grobelno-Krapina z do 26‰ vzpona prestrma. Prav slednji vzpon pri Šmarju pri Jelšah so z rekonstrukcijo proge omilili na 17‰. Proga, ki poteka vsega 30 km od vzporedne proge Zagreb-Krapina, ni nikoli upravičila ekonomskih pričakovanj, in je ostala bolj kot ne politični projekt, ki je železniško povezal rojstni kraj predsednika Socialistična federativna republika Jugoslavija, Josipa Broza Tita. Ker trasa proge več kot petnajstkrat seka mejo med Slovenijo in Hrvaško, je leta 1991 dodatno težavo prinesel razpad Jugoslavije. Slovenske železnice izvajajo redni promet med Celjem in železniškim mejnim prehodom Imeno, do koder poteka trasa izključno po ozemlju Slovenije, rednega mednarodnega prometa na progi pa ni.

[cokla]

Prav slednji vzpon pri Šmarju pri Jelšah so z rekonstrukcijo proge omilili na 17‰.

Tam kjer je sedaj predor Šmarje je proga peljala po vrhu sedanjega predora. Mulci so včasih namazali tirnice z milnico in kurjač je hodil s kanglico peska pred lokomotivo, da so zlezli čez Halarjev breg. Mulčki pa so zamudili šolo....

[Stanley]

Najprije lijepi pozdrav svima u mojem prvom javljanju na ovom forumu, koji inače redovito pratim već nekoliko godina.

Ali je kaj slik iz te proge ko so še vozili vlaki. Jaz sem s nekajkrat peljal iz Zagreba v Celje z hrvaškim vlakom ali pa z našim fiatom. Mislim tam v 80 -tih letih.

Našlo bi se nešto iz moje zbirke, pa ih stavljam.
Najprije dvije slike sa izgradnje pruge. Obje prikazuju radove (izvodila ih je inžinjerija ex JLA) kod tunela Zelenjak, strana prema Klanjcu (izvor = Vojna enciklopedija):





A sada nekoliko mojih privatnih fotografija iz travnja/aprila 1968. Slike su loše, jer je loš bio i fotoaparat (ruska Smena , ali ipak imaju dokumentarnu vrijednost.
Ovo sam ja kao 19-godišnjak na kolodvoru Kumrovec, neposredno po izlasku iz vlaka:



Na mostu preko Sutle između Zelenjaka i Kumrovca, danas se to zove območje državne meje:





Pogled na kolodvor iz smjera naselja Kumrovec. Vidi se putnički vlak kojim sam doputovao i lokomotiva JŽ 11:



Mješoviti putničko-teretni vlak Kumrovec - Savski Marof s lokomotivom JŽ 11. U Kumrovcu nije bilo okretaljke ni trijangla, pa su lokomotive vozile unatrag:



Putnički vlak Celje - Klanjec u kumrovečkoj dolini prema Zelenjaku. Lokomotiva je JŽ 53 Sekcije za vleko Celje:



Stajalište Zelenjak:



I na kraju kolodvor Klanjec, pogled s nekadašnje planinarske staze za Cesargrad.
Na kolodvoru se vidi vlak koji se sprema za povratak u Celje i lokomotiva JŽ 53:



Na kraju nekoliko podataka o vuči, a ne iznosim ih napamet već iz sjećanja na svoja (bez)brojna putovanja.
Vlakove na relaciji Zagreb - Kumrovec (Imeno) - Zagreb vukle su zagrebačke parne lokomotive serija JŽ 01 i JŽ 11. Kasnije su došle dizelke, najprije JŽ 642 a zatim i 664 (HŽ 2062) i 646 (HŽ 2043). Također su vozile motorne garniture (Macosa).
Sa slovenske strane vlakove Celje - Kumrovec/Klanjec - Celje vukle su parnjače JŽ 53, ali su češći bili motornjaci. U početku su to bili šinobusi 812, a kasnije su došli FIAT-i serije 813. Ti vlakovi držali su i izravnu liniju Zagreb - Kumrovec - Celje (i obratno).
Na kraju valja spomenuti i stara talijanska motorna kola (ima ih negdje na forumu) koja su neko vrijeme vozila na izravnoj liniji Ljubljana - Kumrovec - Ljubljana.
Toliko od mene za prvi put. Pozdrav od veterana kumrovečke pruge iz Zagreba.

[BLAZ12]

Najprije lijepi pozdrav svima u mojem prvom javljanju na ovom forumu, koji inače redovito pratim već nekoliko godina.

Ali je kaj slik iz te proge ko so še vozili vlaki. Jaz sem s nekajkrat peljal iz Zagreba v Celje z hrvaškim vlakom ali pa z našim fiatom. Mislim tam v 80 -tih letih.

Našlo bi se nešto iz moje zbirke, pa ih stavljam.
Najprije dvije slike sa izgradnje pruge. Obje prikazuju radove (izvodila ih je inžinjerija ex JLA) kod tunela Zelenjak, strana prema Klanjcu (izvor = Vojna enciklopedija):

http://img716.imageshack.us/img716/804/kumrovec1.jpg

http://img801.imageshack.us/img801/5219/kumrovec2.jpg

A sada nekoliko mojih privatnih fotografija iz travnja/aprila 1968. Slike su loše, jer je loš bio i fotoaparat (ruska Smena , ali ipak imaju dokumentarnu vrijednost.
Ovo sam ja kao 19-godišnjak na kolodvoru Kumrovec, neposredno po izlasku iz vlaka:
http://img833.imageshack.us/img833/8990 ... ka0001.jpg

Na mostu preko Sutle između Zelenjaka i Kumrovca, danas se to zove območje državne meje:

http://img840.imageshack.us/img840/979/ ... ka0003.jpg
http://img543.imageshack.us/img543/6087 ... ka0002.jpg

Pogled na kolodvor iz smjera naselja Kumrovec. Vidi se putnički vlak kojim sam doputovao i lokomotiva JŽ 11:

http://img710.imageshack.us/img710/5742 ... ka0004.jpg

Mješoviti putničko-teretni vlak Kumrovec - Savski Marof s lokomotivom JŽ 11. U Kumrovcu nije bilo okretaljke ni trijangla, pa su lokomotive vozile unatrag:

http://img228.imageshack.us/img228/8062 ... ka0005.jpg

Putnički vlak Celje - Klanjec u kumrovečkoj dolini prema Zelenjaku. Lokomotiva je JŽ 53 Sekcije za vleko Celje:

http://img101.imageshack.us/img101/802/ ... ka0007.jpg

Stajalište Zelenjak:

http://img3.imageshack.us/img3/8955/staraslika0006.jpg

I na kraju kolodvor Klanjec, pogled s nekadašnje planinarske staze za Cesargrad.
Na kolodvoru se vidi vlak koji se sprema za povratak u Celje i lokomotiva JŽ 53:

http://img801.imageshack.us/img801/9095 ... ka0008.jpg

Na kraju nekoliko podataka o vuči, a ne iznosim ih napamet već iz sjećanja na svoja (bez)brojna putovanja.
Vlakove na relaciji Zagreb - Kumrovec (Imeno) - Zagreb vukle su zagrebačke parne lokomotive serija JŽ 01 i JŽ 11. Kasnije su došle dizelke, najprije JŽ 642 a zatim i 664 (HŽ 2062) i 646 (HŽ 2043). Također su vozile motorne garniture (Macosa).
Sa slovenske strane vlakove Celje - Kumrovec/Klanjec - Celje vukle su parnjače JŽ 53, ali su češći bili motornjaci. U početku su to bili šinobusi 812, a kasnije su došli FIAT-i serije 813. Ti vlakovi držali su i izravnu liniju Zagreb - Kumrovec - Celje (i obratno).
Na kraju valja spomenuti i stara talijanska motorna kola (ima ih negdje na forumu) koja su neko vrijeme vozila na izravnoj liniji Ljubljana - Kumrovec - Ljubljana.
Toliko od mene za prvi put. Pozdrav od veterana kumrovečke pruge iz Zagreba.

vrlo dobre fotke.
še više takih

ljep pozdrav i tebi





Skrajšal sem povezave do slik. Ni nobene potrebe, da se replicirajo. Že tako je ta citat obupno dolg in nepregleden. Predlagam, da v bodoče, v citatu zajameš avtorja in nekaj ključnih besed ali stavkov. Ostalo bomo uporabniki z lahkoto skontali, v čem je bistvo. Sporočilo pa bo neprimerno krajše in preglednejše.

Mod. Dolfe

[suha]

Zanimivo kam se je vse včasih denar stran metalo za maršala... Čeprav imajo Hrvati samo 30 km stran vzporedno še eno progo so šli to delat samo zaradi Kumrovca. Škoda je tudi, da proga tako propada. Namreč, če bi naši cca. 30 kilometrov proge od Imena do Dobove potegnili po naši strani meje bi povezava predstavljala odlično obvozno alternativo za progo Dobova - Zidani most - Celje. Magar z vojsko narest tko ko so tole celotno progo v jugi, pa maš v enem letu zastonj narejeno Ne pa da se jih 320 podi dol po Kosovu pa v zrak gleda. Tako pa se danes slišijo govorice, da bodo zaradi nizkega prometa ukinili Rogaško progo, katere krak je tudi do železniške postaje Imeno.

Res bedno.

[Regan 664]

Rogaška proga se ne bo nič ukinjala. Letno se iz tiste smeri (+ Imeno ) v Celje prepelje skoraj 600.000 ljudi, kar je le malo manj kot na Kamniški.

[SIMY]

Tudi tovorni promet ni ravno zanemarljiv.

[suha]

Saj pravim govorice... že to, da so govorice je zame dovolj žalostno.

[Stanley]

Zanimivo kam se je vse včasih denar stran metalo za maršala... Čeprav imajo Hrvati samo 30 km stran vzporedno še eno progo so šli to delat samo zaradi Kumrovca. Škoda je tudi, da proga tako propada. Namreč, če bi naši cca. 30 kilometrov proge od Imena do Dobove potegnili po naši strani meje bi povezava predstavljala odlično obvozno alternativo za progo Dobova - Zidani most - Celje. Magar z vojsko narest tko ko so tole celotno progo v jugi, pa maš v enem letu zastonj narejeno Ne pa da se jih 320 podi dol po Kosovu pa v zrak gleda. Tako pa se danes slišijo govorice, da bodo zaradi nizkega prometa ukinili Rogaško progo, katere krak je tudi do železniške postaje Imeno.
Res bedno.

Pruga Savski Marof - Kumrovec - Stranje je prvobitno zamišljena kao skraćena veza Zagreb - Maribor. Od Kumrovca prema sjeveru bilo je više varijanti trase. Koliko se sjećam jedna bi vodila izravno do Pragerskog ili čak Maribora, a jedna bi se spajala s prugom Zidani Most - Maribor kod Poljčana.
Na kraju se od tih ideja odustalo, vjerojatno iz financijskih razloga, pa je izveden samo spoj na postojeću prugu Grobelno - Zabok u kolodvoru Stranje.
Pruga je zaista skratila relaciju Zagreb - Maribor za 32 km (u odnosu na trasu preko Zidanog Mosta). Čak je izgrađen trijangl u Grobelnom radi izravnog skretanja prema Mariboru, ali je kasnije uklonjen. Pruga nikada nije preuzela promet Zagreb - Maribor jer je građena po niskim standardima (16 t/os, planum pruge uži od propisanog, podloga od šljunka umjesto tucanika, nedostatak SS uređaja), tako da je imala samo lokalni značaj.
Željeznički smjer dolinom Sutle ipak bi trebalo obnoviti. Što se tiče ideje o povlačenju nove trase Imeno - Dobova kroz slovenski teritorij to bi bilo skupo, jer bi trebalo bušiti poveći tunel kroz brdo Kunšperk. Postojeća pruga Savski Marof - Imeno - Stranje je uglavnom rekonstruirana na 20 t/os, osim 2,5 km od Harmice do Vukovog Sela i cca 8 km od Kumrovca do Imenog. Kada se riješe granični problemi i kada Hrvatska uđe u EU, ova pruga može biti od koristi za obje države - u Hrvatskoj prije svega za lokalni putnički promet i djelomice tranzitni teretni promet, a Sloveniji kao alternativni smjer Zidani Most - Maribor. Potrebno je samo završiti rekonstrukciju preostalih desetak kilometara i postaviti odgovarajuće SS uređaje, te omogućiti skretanje Dobova - Vukovo Selo (nasip je izgrađen, ali pruga nikada nije položena).