Po še neodkritih poteh ali na konec sveta: 2. del
Po še neodkritih poteh ali na konec sveta: 2. del
No, pa spet pojdimo po še neodkritih poteh (na konec sveta).
Najprej sem se namenil do Svetega Roka ob Sotli.
Ko sem odhajal na 4 tir ljubljanske železniške postaje, da bi se usedel na IC (da, ne ICS) proti Celju, sem z zadnjim kotičkom svojega očesa ujel v jutranji svetlobi blesteč mednarodni vlak iz Beograda proti Beljaku. Zanimivo, sploh ni imel tako velike zamude.
Kako vem, da bo šel ob 8.05 IC in ne ICS? Ravno ko sem kupoval vozovnice (vse se je namreč dalo urediti na blagajni), je prodajalka izvedela, da bo vozila nadomestna garnitura. Kako čudovito, saj sem dobil nekaj denarja nazaj!
No, in tukaj je ta slavna nadomestna garnitura:
V Celju sem izstopil in počakal na nadaljevanje vožnje v vlaku, ki je stal na prvem tiru. Mimo nas je po tretjem zdrvel vlak EC Croatia, ki je bil v standardni zasedbi petih vagonov.
In potem smo bili na vrsti mi. Prav prijetno je bilo drveti s Fiatom! Veselje je bilo vse do Stranja, potem pa je šlo mnogo bolj počasi. Po progi proti Imenu se lahko vozi 80 km/h,…
medtem ko smo se mi premikali po polžje (glej skrajno desno – posneto pri vračanju iz Imena).
Tudi spust v Rogaško Slatino ni bil prav nič gosposki.
Na železniški postaji v Rogatcu je bil parkiran dooolg tovorni vlak,…
… ki je bil verjetno namenjen semkaj – v tovarno na Hrvaškem (glej desni tir).
In ko sem misli, da še počasneje ne more iti – je šlo. Prav mukoma smo se po zaraščeni progi….
…pripeljali na konec – na železniško postajališče Sveti Rok ob Sotli.
Samo postajališče, ki kaže precej klavrno podobo, me ni toliko zanimalo, kot pa tole – konec sveta. Od tu naprej ne gre.
(se nadaljuje….)
Najprej sem se namenil do Svetega Roka ob Sotli.
Ko sem odhajal na 4 tir ljubljanske železniške postaje, da bi se usedel na IC (da, ne ICS) proti Celju, sem z zadnjim kotičkom svojega očesa ujel v jutranji svetlobi blesteč mednarodni vlak iz Beograda proti Beljaku. Zanimivo, sploh ni imel tako velike zamude.
Kako vem, da bo šel ob 8.05 IC in ne ICS? Ravno ko sem kupoval vozovnice (vse se je namreč dalo urediti na blagajni), je prodajalka izvedela, da bo vozila nadomestna garnitura. Kako čudovito, saj sem dobil nekaj denarja nazaj!
No, in tukaj je ta slavna nadomestna garnitura:
V Celju sem izstopil in počakal na nadaljevanje vožnje v vlaku, ki je stal na prvem tiru. Mimo nas je po tretjem zdrvel vlak EC Croatia, ki je bil v standardni zasedbi petih vagonov.
In potem smo bili na vrsti mi. Prav prijetno je bilo drveti s Fiatom! Veselje je bilo vse do Stranja, potem pa je šlo mnogo bolj počasi. Po progi proti Imenu se lahko vozi 80 km/h,…
medtem ko smo se mi premikali po polžje (glej skrajno desno – posneto pri vračanju iz Imena).
Tudi spust v Rogaško Slatino ni bil prav nič gosposki.
Na železniški postaji v Rogatcu je bil parkiran dooolg tovorni vlak,…
… ki je bil verjetno namenjen semkaj – v tovarno na Hrvaškem (glej desni tir).
In ko sem misli, da še počasneje ne more iti – je šlo. Prav mukoma smo se po zaraščeni progi….
…pripeljali na konec – na železniško postajališče Sveti Rok ob Sotli.
Samo postajališče, ki kaže precej klavrno podobo, me ni toliko zanimalo, kot pa tole – konec sveta. Od tu naprej ne gre.
(se nadaljuje….)
Vedno v iskanju novih železniških dogodivščin
Re: Po še neodkritih poteh ali na konec sveta: 2. del
Sledila je še bolj počasna vožnja nazaj v Stranje. No, olajševalna okoliščina je verjetno hud klanec iz rogaške Slatine proti Stranju. Tam sem na hitro prestopil na vlak za Imeno. Tam pa izgleda takole:
Bolj kot sama postaja me je zanimalo tole:
Konec sveta, seveda!
Pri vračanju v Celje smo v Stranju naleteli na delavce, ki so se varno zaščitili.
V Grobelnem sem na hitro ujel še progo iz Maribora:
V Celju je bilo časa za skromno malico, potem pa se je že prikazalo moje naslednje prevozno sredstvo - dopoldanski IC za Maribor s kurznima vagonoma za Hodoš.
Udobno sem se namestil v razpadajoči kupe zadnjega vagona v kompoziciji.
Ker pa nisem preveril, ali je proga med Ptujem in Ormožem sploh odprta, me je kar malo vrgla iz tira napoved, da na Pragerskem prestopamo na avtobus. Ker se je seveda mudilo (in ker sem imel ravno takrat telefon), nisem zabeležil te selitve ljudstva. Smo pa se vsi dodobra pregreli, saj je bil v avtobusu vključeno gretje! K sreči se je našel tako pogumen možakar, da je na napako opozoril voznika avtobusa. Potem je bilo malo (res malo) lažje dihati.
V Ormožu je bila ponovno selitev ljudstva:
In RG je odbrzel. Z zamudo.
Mene pa je na slepem tiru čakal LP za Središče:
Z zamudo smo krenili. Ravno je postalo zabavno, pa smo prispeli na zadnjo postajo:
Tudi tukaj je konec, samo ne nepreklicno.
(se nadaljuje….)
Bolj kot sama postaja me je zanimalo tole:
Konec sveta, seveda!
Pri vračanju v Celje smo v Stranju naleteli na delavce, ki so se varno zaščitili.
V Grobelnem sem na hitro ujel še progo iz Maribora:
V Celju je bilo časa za skromno malico, potem pa se je že prikazalo moje naslednje prevozno sredstvo - dopoldanski IC za Maribor s kurznima vagonoma za Hodoš.
Udobno sem se namestil v razpadajoči kupe zadnjega vagona v kompoziciji.
Ker pa nisem preveril, ali je proga med Ptujem in Ormožem sploh odprta, me je kar malo vrgla iz tira napoved, da na Pragerskem prestopamo na avtobus. Ker se je seveda mudilo (in ker sem imel ravno takrat telefon), nisem zabeležil te selitve ljudstva. Smo pa se vsi dodobra pregreli, saj je bil v avtobusu vključeno gretje! K sreči se je našel tako pogumen možakar, da je na napako opozoril voznika avtobusa. Potem je bilo malo (res malo) lažje dihati.
V Ormožu je bila ponovno selitev ljudstva:
In RG je odbrzel. Z zamudo.
Mene pa je na slepem tiru čakal LP za Središče:
Z zamudo smo krenili. Ravno je postalo zabavno, pa smo prispeli na zadnjo postajo:
Tudi tukaj je konec, samo ne nepreklicno.
(se nadaljuje….)
Vedno v iskanju novih železniških dogodivščin
Re: Po še neodkritih poteh ali na konec sveta: 2. del
Ob vrnitvi (z istim vlakom) sem bil deležen opazke sprevodnika, ki se mu je zdelo nekoliko nenavadno, da se potnik pripelje in odpelje z istim vlakom. Sem preživel. On pa tudi, a ga potem do Ormoža ni bilo na spregled. Kar pa ni bilo čudno ob tako »velikem« številu potnikov.
Pred Ormožem je sledil hitri pogled na popolnoma obnovljeno progo iz Hodoša.
Nato pa je sledilo uživanje na prav tako popolnoma prenovljeni ormoški postaji.
Potnike, ki smo potovali s potniškim vlakom, so z avtobusi prevažali do Moškanjcev. Vmes smo se peljali mimo ogromnega kupa peska, ki je kazal na kar resen namen prenoviti spodnji in zgornji ustroj železniške proge.
Šele v Pragerskem sem si uspel ogledati, s kakšnim eminentnim prevoznim sredstvom smo se peljali. Fiat se je bleščal v lepi rdeči barvi brez grafitnih dodatkov.
V bližini je bila parkirana kompozicija za MV vlak Citadella iz Budimpešte za Ljubljano, ki je nestrpno pričakovala potnike.
Na postaji je bilo tudi več tovornih kompozicij, ki so čakali odprtje proge proti Madžarski.
Nato pa sem jo s potniškim vlakom »podurhal« domov.
Aja, pa še tole: vse skupaj je zneslo okroglih 500 km!
In kaj bo prinesel tretji del? Ajdovščino! Ampak žal ne še tako kmalu, saj potniški vlaki tja med počitnicami ne vozijo…
Pred Ormožem je sledil hitri pogled na popolnoma obnovljeno progo iz Hodoša.
Nato pa je sledilo uživanje na prav tako popolnoma prenovljeni ormoški postaji.
Potnike, ki smo potovali s potniškim vlakom, so z avtobusi prevažali do Moškanjcev. Vmes smo se peljali mimo ogromnega kupa peska, ki je kazal na kar resen namen prenoviti spodnji in zgornji ustroj železniške proge.
Šele v Pragerskem sem si uspel ogledati, s kakšnim eminentnim prevoznim sredstvom smo se peljali. Fiat se je bleščal v lepi rdeči barvi brez grafitnih dodatkov.
V bližini je bila parkirana kompozicija za MV vlak Citadella iz Budimpešte za Ljubljano, ki je nestrpno pričakovala potnike.
Na postaji je bilo tudi več tovornih kompozicij, ki so čakali odprtje proge proti Madžarski.
Nato pa sem jo s potniškim vlakom »podurhal« domov.
Aja, pa še tole: vse skupaj je zneslo okroglih 500 km!
In kaj bo prinesel tretji del? Ajdovščino! Ampak žal ne še tako kmalu, saj potniški vlaki tja med počitnicami ne vozijo…
Vedno v iskanju novih železniških dogodivščin
Re: Po še neodkritih poteh ali na konec sveta: 2. del
Vidim, da so Središče že prenovili, konec junija je bilo še zaodrano in stranica v ormoški smeri še bela:
Ko si že bil v Celju, bi lahko skočil še do Velenja, ko bo kmetijski sejem, se boš verjetno lahko zapeljal v Gornjo Radgono, do takrat so varianta še Metlika oz. Rosalnice, če kakšen vlak sploh še potegne do tja, Koper, Repentabor (dovolj blizu je tudi peš iz Dutovelj), Holmec (nekdo je pred kratkim že fotovoekovečil pešačenje od tam do Pliberka), Ilirska Bistrica (Google Maps sicer meni, da je pred mejo nekje sredi gozda še Mala Bukovica????), lendavskega "štuca" sem se pred časom lotil že sam, pa še kaj bi se našlo...
Aja, po naslovu teme sem najprej pomislil, da si šel v Ushuaio (na skrajnem jugu Argentine, kjer že pošteno "vohaš" Antarktiko), kjer so za turistični moto izbrali "na koncu sveta" in imajo tudi najjužnejšo železnico. Prvotno je služila prevozu lesa iz gozdov, danes pa izključno turizmu. Žal pa pride le do cca. 10 km iz mesta in takrat, ko sem bil tam, so vlaki vozili le med visoko sezono (južno poletje)
Re: Po še neodkritih poteh ali na konec sveta: 2. del
Kot upokojeni strojevodja z zanimanjem ogledujem tvoje posnetke. Preseneča pa me, da ne veš, kje je Mala Bukovica? Pa brez zamere!
Re: Po še neodkritih poteh ali na konec sveta: 2. del
Čestitke @fan, za uspel zajeten podvig. Mislim da si kar prvi forumaš, ki je v enem samem dnevu naredil tolikšno pot, in to kar v dve smeri.
Nestrpno pričakujemo še 3. del, pa četrti, pa .....
lp
Dolfe
Nestrpno pričakujemo še 3. del, pa četrti, pa .....
lp
Dolfe
LP, Dolfe
Pa zakwa glih jst?!!
Pa zakwa glih jst?!!
Re: Po še neodkritih poteh ali na konec sveta: 2. del
Pozdravljen bodi francko na našem forumu.
Hja, Mala Bukovica je pa precej trd oreh. Za tisto vukojebino jih ne ve več ravno veliko. Že res, v tvojih aktivnih časih je bilo to zadnje slovensko postajališče, pred prečkanjem republiške meje s Hrvaško.
Koncem leta 2007 pa je izgledalo takole:
http://www.shrani.si/f/18/RB/1iTHuU9m/m ... vica01.jpg
http://www.shrani.si/f/8/aV/2UjPW2Td/ma ... vica02.jpg
http://www.shrani.si/f/35/LG/1azTl9KU/m ... vica03.jpg
Kako to zapuščeno postajališče izgleda dandanes, pa ne vem. Kaj dosti bolje že ne. Prej slabše.
MMG, Da ne skazim fanovega fotopisa, sem semkaj prilepil le linke do svojih slik. Le toliko, za lažjo predstavo, kje in kakšen je ta kraj. Sama vas pa je malce niže ter vstran in se iz štreke ne vidi.
lp
Dolfe
MMG, Vprašanje o lokaciji Male Bukovice je zastavil @Ajzenponar in ne @fan, kot se ti je zazdelo. @fan najbrž še ni slišal za njo, je pa zagotovo sedajle.francko napisal/-a:Kot upokojeni strojevodja z zanimanjem ogledujem tvoje posnetke. Preseneča pa me, da ne veš, kje je Mala Bukovica? Pa brez zamere!
Hja, Mala Bukovica je pa precej trd oreh. Za tisto vukojebino jih ne ve več ravno veliko. Že res, v tvojih aktivnih časih je bilo to zadnje slovensko postajališče, pred prečkanjem republiške meje s Hrvaško.
Koncem leta 2007 pa je izgledalo takole:
http://www.shrani.si/f/18/RB/1iTHuU9m/m ... vica01.jpg
http://www.shrani.si/f/8/aV/2UjPW2Td/ma ... vica02.jpg
http://www.shrani.si/f/35/LG/1azTl9KU/m ... vica03.jpg
Kako to zapuščeno postajališče izgleda dandanes, pa ne vem. Kaj dosti bolje že ne. Prej slabše.
MMG, Da ne skazim fanovega fotopisa, sem semkaj prilepil le linke do svojih slik. Le toliko, za lažjo predstavo, kje in kakšen je ta kraj. Sama vas pa je malce niže ter vstran in se iz štreke ne vidi.
lp
Dolfe
LP, Dolfe
Pa zakwa glih jst?!!
Pa zakwa glih jst?!!
Re: Po še neodkritih poteh ali na konec sveta: 2. del
Uglavnem, postajališče Mala Bukovica je bila izbrisana iz službenih in prometnih mest SŽ.
Re: Po še neodkritih poteh ali na konec sveta: 2. del
Poanta serije fotopisov ni v tem, da ovekovečim vse konce prog v Sloveniji ali njihov iztek v drugo državo. Želel sem namreč prevoziti tiste odseke prog, po katerih se še nisem vozil. Po tej seriji mi je ostala samo še pot v Ajdovščino.
Vsako leto grem na eden do dva izleta z vlakom po Sloveniji, ki sta dolga vsak po približno 500 km. To sploh ni tako težko, saj se da narediti veliki in mali železniški krog, krog Ljubljana - Celje - Velenje - (z avtobusom) - Dravograd - Maribor - Ljubljana. Žal ni več enostavno vključiti Hodoša, saj po prihodu Citadelle ni nobenega pametnega vlaka iz Hodoša proti Pragerskem. Super izlet sta tudi Ljubljana - Metlika - Karlovac - Reka - Ljubljana in krog po Sloveniji in Avstrijski Koroški (Ljubljana - Beljak - Celovec - Pliberk - Maribor - Ljubljana).
Če ima kdo še kakšno (priljubljeno) super relacijo, se priporočam za nasvet!
Moja želja: prevoziti 5. koridor: Koper - Hodoš. Tukaj pa nastopi kar velika težava, ker IC vlak z vagoni za Hodoš (povratek s Citadello) odpelje pred prihodom dopoldanskega potniškega vlaka iz Kopra.
Vsako leto grem na eden do dva izleta z vlakom po Sloveniji, ki sta dolga vsak po približno 500 km. To sploh ni tako težko, saj se da narediti veliki in mali železniški krog, krog Ljubljana - Celje - Velenje - (z avtobusom) - Dravograd - Maribor - Ljubljana. Žal ni več enostavno vključiti Hodoša, saj po prihodu Citadelle ni nobenega pametnega vlaka iz Hodoša proti Pragerskem. Super izlet sta tudi Ljubljana - Metlika - Karlovac - Reka - Ljubljana in krog po Sloveniji in Avstrijski Koroški (Ljubljana - Beljak - Celovec - Pliberk - Maribor - Ljubljana).
Če ima kdo še kakšno (priljubljeno) super relacijo, se priporočam za nasvet!
Moja želja: prevoziti 5. koridor: Koper - Hodoš. Tukaj pa nastopi kar velika težava, ker IC vlak z vagoni za Hodoš (povratek s Citadello) odpelje pred prihodom dopoldanskega potniškega vlaka iz Kopra.
Vedno v iskanju novih železniških dogodivščin
Re: Po še neodkritih poteh ali na konec sveta: 2. del
fotopis je fenomenalen.
Glede na to, da gre za nadaljevanje, bi lahko eden od "ta zelenih" združil 1. in 2. del v celoto.
Zdaj se moram samo še jaz opogumiti in odpraviti na košček zemlje, in ustvariti fotopis.....press
Glede na to, da gre za nadaljevanje, bi lahko eden od "ta zelenih" združil 1. in 2. del v celoto.
Zdaj se moram samo še jaz opogumiti in odpraviti na košček zemlje, in ustvariti fotopis.....press