Teden dni v Švici...

[_Borsig_]

Najprej:



Zmeraj znova komaj čakam nadaljevanje!
Ti zavidam ta teden v Švici

Če smem dopolniti sledeče:

Na postaji Oberwald je terminal za avtovlak skozi bazni predor Furka:



Tu se je proga nekoč nadaljevala čez prelaz Furka, Zaradi težav s snegom so zgradili bazni predor, staro progo pa obnovili za turistični promet. Vleka na njej je parna, proga pa se imenuje Dampfbahn Furka Bergstrecke (DFB).

Ponovna otvoritev zadnjega dela te proge je bila letos 12. Avgusta 2010!

Obstaja zelo zanimiva reportaža, ki jo je posnel team "Eisenbahnromantik" in je prosto dostopna tukaj:
Das Furka Märchen: Die Wiedereröffnung der legendären Eisenbahn-Bergstrecke

[TGV Lyria]

Ponovna otvoritev zadnjega dela te proge je bila letos 12. Avgusta 2010!

Obstaja zelo zanimiva reportaža, ki jo je posnel team "Eisenbahnromantik" in je prosto dostopna tukaj:
Das Furka Märchen: Die Wiedereröffnung der legendären Eisenbahn-Bergstrecke

Torej, če bi šli v Švico julija (kot smo prvotno nameravali), tega vlaka ne bi videli...

[TGV Lyria]

5. dan - Zermatt, Gornergrat, Loetschberg

Naslednji dan smo začeli enako kot prejšnjega, le brez obvoza in zamude. Torej, z istim IC smo se popeljali do Vispa.
V Vispu sta nas za pot do Zermatta pričakala dva nova MGB-jeva elektromotornika znamke Stadler. Vlak je bil sicer odličen, a zelo poln ter (žal) tudi klimatiziran (= ni oken!!!).
Postaja Visp iz vlaka pred odhodom:



Nekaj slik iz vzpona proti Zermattu:





Velikansko plazišče:



V Taeschu je veliko pokrito parkirišče za avtomobile. Zermatt je namreč kraj brez avtomobila.



In pridemo v Zermatt...
Naš Stadler:



Postaja Zermatt:



Zermattski taksi (seveda na električni pogon):



Za dražje hotele pa takšne kočije:



Na drugi strani ceste pa stoji postaja zobate železnice Gornergratbahn, ki nas bo popeljala na višino 3000 metrov, v kraljestvo štiritisočakov...


...

[TGV Lyria]

In že smo v strmem vzponu:



Na postaji Findelbach srečamo starejši elektromotornik:



Vzpon:





Vrh Gornergrata:



Naš vlak na končni postaji Gornergrat. Znova gre za Stadlerjev izdelek.



Observatorij, hotel in restavracija na Gornergratu:



Matterhorn...





Nadmorska višina...


...

[AH14]

Bravo Marko, super fotopis

[TGV Lyria]

Najvišji vrhovi švicarskih Alp:



Pod njimi pa ledenik:



Postaja Gornergrat:



Strm spust z vrha. Na sliki je vidna tehnična posebnost proge, saj le-ta obratuje na trifazni tok.



Tudi navzdol se peljemo s Stadlerjem. Strojevodjevo mesto:



Ob postaji Rotenboden se nahaja nekaj ledeniških jezerc:



Srečanje:



Postaja Riffelberg:



Strm spust proti Riffelalpu:



Pred postajo Findelbach zapeljemo skozi oster ovinek - priložnost za fotografijo celotnega vlaka:


...

[TGV Lyria]

S postaje Findelbach pelje mala železnica do bližnjega hotela:



Pogled s proge na Zermatt:





Na postaji v Zermattu pa je parkirana tale stara električna lokomotiva gornergratske proge, še iz predprejšnjega stoletja...



Nazaj v dolino Rone pa se peljemo s klasično kompozicijo. Torej, sedaj imamo tudi okna...
Postaja Taesch:



Zanimiva strešna kritina v teh krajih:



Proga ima seveda tudi zobate odseke. Zanimivo pa je, da nas je kljub temu lokomotiva potiskala, mi pa smo bili v krmilnem vagonu.



Naenkrat smo visoko nad sotesko, vozimo se skozi predore in po golih skalah...






...

[TGV Lyria]

Pogled na sotesko, sedaj se že spuščamo (po zobeh seveda), prej pa smo bili visoko nad njo...



Iz Briga pa smo se tokrat vrnili po stari progi preko prelaza Loetschberg. Žal na tej progi vozi garnitura BLS "Loetschberger", ki je klimatizirana, torej slaba za fotografiranje proge...
Pogled na Visp z loetschberške proge:





Nekaj utrinkov s proge:









Udoben prvi razred v Loetschbergerju - sedeži po obliki malo spominjajo na TGV Lacroix Design:



Terminal za avtovlak v Kanderstegu:


...

[TGV Lyria]

Na severni strani proga naredi nekaj serpentin:





Znameniti viadukt v Frutigenu:



Prihajamo na postajo Frutigen, pod nami je vhod v novi predor Loetschberg:



Za konec še neuspešen poskus, da bi od daleč fotografiral frutigenski viadukt:



Do Berna smo morali presesti še v Spiezu na vlak IC. Tako se je končal še en dan.
Se nadaljuje...

[TGV Lyria]

6. dan - Luzern, prometni muzej in Pilatus

Šesti dan je bil namenjen ogledu Luzerna. Tja smo se odpravili direktno z vlakom InterRegio in za pot potrebovali manj kot uro.
Postaja Luzern od znotraj (levo je ozkotirni vlak GoldenPass Panoramic za Interlaken)...



... in zunaj:



Staro postajo je žal uničil požar, ostal je le vhodni portal:



Svetovno znani leseni most Kapellenbruecke:



Po sprehodu skozi stari del mesta smo se z ladjo odpeljali do prometnega muzeja (Verkehrshaus Luzern).
Pogled na Luzern z ladje:





Naša ladja:



Prometni muzej:



Muzej je seveda velikanski, predstavlja namreč vso zgodovino švicarskega prometa. Velik del muzeja zavzema železniški promet, tu so razstavljena najznamenitejša švicarska tirna vozila.
Velikanska dvodelna "Landi-Lok" Ae 8/14 je največja in najmočnejša švicarska lokomotiva vseh časov. Izdelana je bila v le treh primerkih.



Znamenita švicarska "krokodila"; levo normalnotirni SBB, desno ozkotirni Retijskih železnic:


...

[TGV Lyria]

Nekaj švicarskih električnih lokomotiv; zadaj je gotthardska Ae 6/6:



"Rdeča puščica" ("Rote Pfeil"):



Najmočnejša parna lokomotiva v Švici, izdelana za gotthardsko progo:



Izredno pomembno vozilo na švicarskih železnicah je tudi snežni izmetač:



Stari parni voz proge na Pilatus:



Stari voz proge na Jungfrau:



Seveda so predstavljene tudi druge zvrsti prometa. Avtomobili so zloženi v takšni izložbi, ponje pride posebno dvigalo in jih ponese v nekakšno gledališče.



Convair Coronado:



Parada starih traktorjev:



Čas nas je že nekoliko preganjal, znova smo morali na ladjo, ki nas je popeljala nazaj v mesto. S takšnim dooooolgim trolejbusom...


...

[TGV Lyria]

... pa smo se nato popeljali do gondole na Pilatus:



Prvi del je kabinska žičnica, nato je potrebno prestopiti na nihalko do vrha Pilatusa:



Dobro znana panorama vrha Pilatusa z najstrmejšo zobato železnico na svetu - Pilatusbahn:



Vrhovi Bernskih alp (Berner Oberland) se mešajo z oblaki:



Navzdol pa se je seveda potrebno peljati s Pilatuško železnico.
Elektromotorniki PB so izredno stari, izvirajo iz leta 1937. Strojevodjeve komande:



Vožnja navzdol poteka s spuščenim OT, strojevodja le nadzira zaviranje. Maksimalna hitrost pri vožnji navzdol je 9 km/h.
Izhod iz zgornje postaje Pilatus Kulm:



In se peljemo. Najprej naravnost čez steno:





Proga nato zavije na strme travnike in pašnike, zgoraj je še vedno viden prehod čez steno.



Krave nas le nemo opazujejo in seveda žvečijo svojo večerjo...


...

[TGV Lyria]

Z eno besedo - strmooooo:



Na sredini je postaja za križanje. PB uporablja unikaten zobati sistem Locher, pri katerem dva zobnika prijemata zobato letev s strani. Ta sistem zahteva tudi posebne "kretnice":



Vožnja se nadaljuje skozi nekaj predorov:







Spust v Alpnachstad



Spodnja postaja:



Po izstopu naš vlak s posebnim premičnim tirom prenesejo na drugi tir, za njim namreč že prihaja naslednji. Na PB vozijo garniture po tri ali štiri zaporedoma.



Še zadnji pogled na postajo najstrmejše zobate železnice na svetu:


...

[TGV Lyria]

Na drugi strani trga je postajališče ozkotirne železnice Zentralbahn, nekdanje SBB-Bruenigbahn. Ekspresni vlak iz Interlakena ravno vozi skozi postajo:



Do Luzerna pa smo se peljali z S-Bahn vlakom, sestavljenim iz garniture Stadler in dveh potniških vagonov s kabinskim na čelu:



Za konec pa še posebnost dvonadstropnih garnitur IC2000, s kakršno smo se tudi vrnili do Berna. V krmilnih vagonih tovrstnih vlakov se namreč pogosto nahaja tudi otroška igralnica:



Pred nami sta le še dva dneva.

Se nadaljuje...

[TGV Lyria]

7. dan - Retijske železnice (Albula, Bernina)

Predzadnji dan je bil čas še za najdaljšo turo. Kanton Graubunden je namreč od Berna oddaljen kar dobri 2 uri in pol vožnje z vlakom. A vožnja preko prelazov Albula in Bernina je pač nekaj posebnega...

Iz Berna do Zuericha smo se znova peljali z IC2000, nato pa do Chura z ICN, švicarskim hitrim nagibnim vlakom. Notranjost:



Čisto nekaj drugega kot Pendolino; notranjost je prostorna, zračna, prostora za noge je veliko.
V Churu nas je na drugi strani perona že čakal ekspresni vlak Retijskih železnic (RhB) za St Moritz:



ICN še od zunaj:



Naš ekspres je imel priklopljena tudi dva tovorna vagona:



Notranjost RhB vagona 2. razreda:



V kraju Reichenau-Tamins se desno odcepi proga proti Disentisu in naprej preko Oberalpa in Furke:



Priklopnik na ozkotirnih železnicah je drugačen kot na normalnotirnih:



Grad ob progi proti Thusisu:



Na postaji Thusis...



... so na peronih postavljeni takšni kipi:


...