Pariz - SNCF (3.dan)

[igor72]

Ko smo se tukaj uspešno ukrcali na naš spalnik, smo prečkali mejo in ko nas je prijazna nemška spremljevalka, romunskega rodu, v popolni francoščini vrgla pokonci , smo bili že globoko v wonderlandu; natančneje v Metz-u.
Tale veteranka nas je privlekla.



Naš vlak je tu samo menjal smer in bi sicer lahko z njim spali do Pariza, ampak......škoda časa....spi se lahko doma
Preden sem uspel namestiti tehniko iz ruzaka, je že nadaljeval svojo pot...



Zato pa je lepo poziral drugi sosed...tudi tujec - iz Luxemburga



In smo šli tudi mi.....kljub temu da smo imeli rezervacijo, smo se raje zdilali za stojišča



320 km/h je maksimalna hitrost na tem odseku proge, proti Parizu in z enim vmesnim postankom smo bili zelo hitro tam....Gare de Lest



Še dokaz da smo bili res zgodaj na prizorišču...



In ko ponovno, po daljšem času, prideš v njihovo bližino...te kar potegne



...in kamorkoli se obrneš...



...povsod se dogaja



Za Kristjana se tukaj čas ustavi, niti ne snema, niti ne slika, še slovensko pozabi govort...an še kadu je bolj malo ; z našim francoskim kolegom je že globoko v debati...

[igor72]

Sicer je slikanje po postaji dolgočasno, ampak smo tako poredko tukaj, da lahko malo težim ....po električnih se tudi dizel Brižite menda počasi poslavljajo ....nadomestile jih bodo Prime



Še en uvoz, oziroma dva veterana skupaj:



Evo ga...tudi Pohorc vozi v Paris



Debelo uro za nami, pa se je na postajo prijugal še naš nočni vlak iz Nemčije



Verjetno jo je kdo pozabil; sicer je pa to lokomotivska svetilka



Sorodnici...vsaj po karoseriji



Tudi DB pripelje svojega Siemensa v Paris



Ker smo imeli cel dopoldan rezerviran za pogovore...take in onake....je hitro prišel čas kosila. Tolkokrat sem napisal,da so Francozi zelo podobni Italijanom, kar se hrane tiče,...in to še vedno drži .Torej iskanje hrane.
Restavracija s pomenljivim imenom in tudi naš leader se je samo praskal po glavi, ko smo dobili v roke menuje...mah samo da ni riba...drugo je vse dobro



Smo hoteli spit še kafe, ma so nam rekli da ne bomo tukaj....eden od francoskih kolegov je rekel, da pozna odlično kavarno v Bruslju....ja seveda....mi smo pa v Parizu ....pa saj to ni daleč...lahko gremo z Thalysom
....ampak mi nimamo kuponov za Belgijo...kako dej no, kdo pa te v kabini vpraša po karti ...kako prosim ....vsega, kar je bilo potem se ne spomnem več, vem samo da je bilo vse bolj na hitro....ZELO hitro

Samo par korakov stran je naslednja Pariška postaja Gare du Nord. Žal pred njo ni toliko prostora, kot pred Vzhodno, zato samo ena slikca...iz boka



Pogled na tablo odhodov...sami divjaki.....tudi naš je bil med njimi

[igor72]

Ampak počasi....lepo po vrsti. To je menda edina od petih Pariških postaj kjer štartajo Thalysi, saj iz te postaje vozijo vlaki na sever. TGV v vseh treh varijantah:



Eurostarja sem prvič videl od blizu...sploh v rit



Ampak niso vsi enaki, so nam razložili...tile z napisom SNCF -TGV vozijo le po Franciji



Čisto ta pravi Eurostarji pa čakajo za London. Ne da se jih slikat od bliže saj je zaradi terorizma varnostno zagrajen v pleksi steklo in dostop do njega je mogoč je mimo kontrolne točke



Tole je pa ritka našga dirkača....



...ki je imel še enega prisesanega spredaj



Smo imeli tolko aparatov in tehnike okrog vratu, da so vsi mislili da smo neki japanci in so se nam klanjali



Še enkrat Eurostar...tokrat na sončku



In počasi je prihajala tudi naša ura...še skupinska za vsak slučaj...



...pol pa gor....na montanje ruse

[igor72]

Dokler je še čas za poziranje...ena da bom imel za FB



Pogled na kontroler, pa je dajal velika pričakovanja....no ja ; bolj hitra kot velika



Točno ob 14:25 smo prišli na vrsto. Kakšnih 20 km je iz postaje do hitre proge (LGV) in do tam, dokler je še navadna signalizacija smo cincali 160 km/h. Potem.....pa je šlo zares



Nekaj hribčkov in dolin je šlo mimo in že smo ga pičili



Občutki so bili.....božanski. Ne morem si zamišljat, da bi to počel vsaki dan; in bil zato še plačan...verjetno dobro....ma to je več kot Mastercard .
Signalov na teji progi ni. Vse se dogaja preko kabinske signalizacije, katera le sporoča trenutno dovoljeno hitrost. In ta je skoraj redno maximalna, vsaj če se ne kaj nepredvidljivega dogaja spredaj.Je pa potrebno zaradi konfiguracije proge stalno nekaj počet...ali vlečt ali zavirat. Tempomat ne pride v poštev saj je prepočasen, torej je vse v rokah dobrega majstra. In če v hrib malo zaspi hitrost kar vidno pada....v par sekundah 30-40 km/h in za pridet nazaj na 300 spet traja...zato mora bit vedno pri stvari; sicer bo vlak za njim kaj kmalu moral bremzat.
En par slikc, nasproti vozečih. Tukaj je pa treba bit res hiter...2x po 300 km/h ....to zmore samo Canon
Eurostar



Dva Thalysa...prvi starejši model, kot naš



...drugi pa ta moderen



Malo pred Brusljem pa še klasika...



Enako kot v Parizu, tudi tukaj zapeljemo na postajo po klasični progi



Most z asfaltiranimi pločniki

[igor72]

In pa še pogled nazaj, na našo dolgo garnituro....no ja - dve



Po 1.uri in 20 minutah smo v Bruslju....350 km od Pariza. Prva garnitura nadaljuje še do Amsterdama, z drugo pa jo bomo počakali da se vrne nazaj.



Na sosednjem tiru:



Seveda smo probali kafe u tisti favarni....res se je splačalo pridet .
Ampak časa ni na pretek, kavo pa imajo itak najboljšo Italijani, zato smo šli nazaj na peron in malo polovili dogajanje po belgijsko:









Tale je naš, ki je čakal doprego da se vrne



Tudi v Bruslju so vlaki proti Angliji zaprti in pred vkrcanjem imajo obvezen check IN



Doprega ima pet minut zamude....kasneje se je izkazalo kar debelih 15min

[igor72]

Končno pripravljeni na povratek



Nazaj grede pa samo še ena ambientalna, saj je bila že skoraj noč



Veliko je tudi video materiala, in sem sestavil tudi en hiter povzetek vsega, kar se je pač dalo. Naj že takoj povem, da se slika veliko trese, saj smo bili na to zelo slabo nepripravljeni, pa tudi osnovna napaka snemanje je bila seveda storjena in sicer je to zoom, kateri povsem zamegli dejansko hitrost vlaka, kar naj bi bilo najbolj cool.Ma nekaj je vseeno nastalo in ker ne vem, če se bo prilika ponovila, je to to

Povezava na video

Nazaj v Parizu....cela zbirka Thalysov na postaji...



...in pa ta dva vsiljivca vmes



Ampak dan še ni bil končan. Z metrojem, ki je MMG fantastičen in daleč najbolj hiter mestni prevoz, smo se odpeljali na naslednjo mestno postajo in sicer je bil to Montparnasse



Regionalc je že čakal na odhod...samo še mi smo manjkali....spredaj pa Prima



Majster je zagnal žverco v gibanje. Presunljivo izgleda njen komandni pult. Na vlakih seveda ni sprevodnikov; ko se ustavi na postaji se štirje monitorji povežejo na postajne kamere in strojevodja opazuje vlak iz vseh strani.



Peljali smo se do Versailles-a, kje je kolega nadaljeval na končno postajo in potem prenočil tam.



Mi smo se pa vrnili v Pariz. Še nekaj slikc na postaji:



In par minut pred zaključkom fenomenalnega dneva....



...napolnili še naše sestradane želodčke

[Dolfe]

Eh, Igor, ....... ena sama zelena foušija me je.

Evo, hitro zaključim tale post, potem pa znova gledat slikeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee .....



lp
Dolfe

[Dirigent]

Ali ste po teh doživetjih še v normalnem psihičnem stanju?

[Tin€]

Podpišem se pod Dolfetov in Dirigentov post.

Tista je pa še posebaj huda: "kava v Parizu ni dobra gremo v Bruselj" Verjamem pa, da bi bili zadovolnji le s kavno usedlino, saj je bila pot do tiste kavarne fantastična.

[cokla]

Nimam besed in če pomislil, da bi lahko šel zraven....

MMG-nisem vam "fouš"....vam pa zavidam.

[ivy]

To pa je doživetje!

Ko bom velik, bom Igor&friends

[ivy]

http://i963.photobucket.com/albums/ae11 ... 560759.jpg

Tale pa zgleda, kot da je v barvo stopla

[Dirigent]

Še dvoje pripomb:
Zelo prijetno je bilo slišati primorščino v kabini Thalysa!
Tista prejšnja o "normalnem psihičnem stanju po vožnji" pa izhaja iz lastnih izkušenj. Ko sva se s sinom prvič peljala z Brižitko ob koncu vožnje nisem hotel več iz kabine......

[Primusm]

Malo prej si mi omenjal, da si dežural na PC-ju pozno v noč.. Valda si imel dosti dela, če si pa v Wonderlandu "preveč" fotkal!

Najs fotos!

[železocestnik]

Nimam besed in če pomislil, da bi lahko šel zraven....

cokla, jaz bi se požrl, če bi bil na tvojem mestu

To je pravzaprav tudi pohvala potopisa