) sem podaljšal s privat skokom v ok. 70 km oddaljeno Bratislavo. Če prispemo iz Avstrije in nam ni preveč do prevažanja po (vele)mestnih ulicah, je nekako logična preferenca nastanitev v predelu Petržalka (ime menda izvira iz peteršilja, ki so ga nekdaj tu pridelovali) na desnem bregu Donave, tik ob meji z Avstrijo. Od hotela je bilo cca. 5 minut hoda do železniške postaje Bratislava Petržalka, ki je najbrž druga najpomembnejša v mestu (glavna postaja hlavna stanica se nahaja severno od mestnega središča). Prvotno postajo so zgradili leta 1897, po padcu železne zavese pa so jo, kot bomo videli, povsem prenovili. Po tirih je povezana z glavno postajo (nekoliko okoli zadnje plati v žep), z Avstrijo, ki je le nekaj m stran (prvotno povezavo so ukinili leta 1945 in jo po padcu železne zavese obnovili po drugi trasi), in z madžarsko Rajko, ki je tudi le nekaj km južno od tu. Na postaji je tudi preklop med avstrijsko (15 kV/16,7 Hz) in (južno)slovaško napetostjo (25 kV/50Hz) (Madžari imajo menda enako napetost). Če prispemo z regionalnim vlakom z Dunaja, ki gre skozi Kittsee (mestece ob avstrijski strani meje), se bo pot končala tu (z Dunaja sicer vodi še severnejša proga skozi Marchegg in Devinsko Novo Ves, ki pride naravnost na glavno postajo). Tu sem bil prvič pred 8 leti (takrat sem tudi dejansko bil z vlakom) in takrat so nekateri brzi vlaki z Dunaja podaljšali še do glavne postaje, dalo se je priti tudi do Madžarske in še nekaterih lokalnih postaj v bližini, poleti so od tu vozili avtovlaki do Splita.... danes pa samo regionalci do Dunaja. Ne vem, ali je kje severno od tu bila kakšna zapora ali je prišlo do racionalizacij.
Bodi dovolj nakladanja in gremo k fotkam. Mmg., ker jih ne znam pričarati, sem že in še bom "odrezal" nekatere slovaške "dodatke" k črkam.
Ulična stran postaje. Ob zadnjem obisku na tej strani ceste ni bilo še nič, medtem pa je zrasel stanovanjsko poslovni kompleks Vienna Gate, katerega nadstrešek se je vrinil na fotko
Če se premaknem proti drugemu vogalu, me pa zmoti Tescov izvesek:
Ni druge, gremo še čez stransko ulico in pokukam še malo bolj pod kotom
Glavni vhod. Mmg., da se ne bo kakšen picajzlar zapičil v ure in hipoteze o časovnih strojih, naj povem, da je ulična stran bila posneta bolj proti koncu.
Vstopimo v lepo urejeno avlo. Ker nisem bil povsem prepričan, če je fotkanje sploh dovoljeno (Slovaki so sicer zelo prijazni do tujcev, zato sem špekuliral, da jo bom v najslabšem primeru odnesel z ustnim opominom), sem to počel bolj "ledermantlovsko"
Kot že omenjeno, na prikazovalniku so bili izpisani samo dunajski regional expresi. Tista rjava reč na levi je aport
, za njim je "pokladna" (blagajna), pred njim pa "čakaren". Ker je tam bil neki pildek "železnična policia", raje nisem več tvegal v avli. Domačinki na sliki sta odšli v podhod, levo in desno od njega so vrata (treba jih je odpreti ročno) do "nastupišta" 1, ki je včasih bilo namenjeno mednarodnim povezavam. Najprej pa poglejmo, kam vodi dokaj prometen podhod (nekako mi ga je uspelo dobiti praznega)
Kot se je izkazalo pozneje, bi "nastupište" 2 bilo zelo prikladno za še več fotk, ampak
Podhod (mmg, v nočnih urah ga zaprejo) pripelje do štiripasovne ceste na drugi strani postaje. Najprej prečkam to cesto in od tam poleg "dunajskih vrat" vidim, da je sama postaja ograjena z ograjo in še "živo mejo"
Ampak ko grem nazaj čez cesto, vendarle najdem neko "luknjo"
