Izlet v Kanado
Objavljeno: 23.08.2013, 1:08
Pozdravljeni!
Po daljšem spremljanju vašega krasnega foruma (predvsem so mi všeč reportaže) sem se odločil se prijaviti. Razlog za to so fotografije železnic, ki sem jih poslikal med bivanjem v Kanadi. Se opravičujem za morebitno slabšo kakovost fotografij, mnoge so nastale iz vozečega avtomobila. Da ne bom predolg, pojdimo k fotografijam...
Kje sem bil? V mestu Terrace v pokrajini Britanska Kolumbija. Torej nekje na zahodni strani (od nas bolj oddaljeni) strani Kanade leži to mesto.
Slika 1: Prikaz na zemljevidu (glej oznako). Najbližje večje mesto je Vancouver, ki leži skoraj 2 uri letalske vožnje južneje
Približajmo se mestu in se seznanimo z okolico. Terrace leži na križišču več cest. Proti zahodu vodi (avto)cesta do pristaniškega mesta Princ Rupert, na jugu je industrijski Kitimat s svojo tovarno aluminija in lastnim pristaniščem. Na severu so indijanske vasi plemena Nisga'a (beri kot "Niška"), medtem ko je pot proti vzhodu edina pot, ki pelje v "civilizacijo". 600 km vzhodneje je večje mesto Princ George, "prestolnica" severne Britanske Kolumbije, po 16 urah neprekinjene vožnje pa prispeš do Vancouvra.
Slika 2: Približan pogled okolice
Pristali smo na regionalnem letališču za Terrace in Kitimat. Letališče je bivše vojaško letališče z 2 stezama in je zelo veliko za tako majhno mesto. Letalo pa ni bilo veliko, mali dvo propelerski avion s 27 sedeži, ki so bili zasedeni skoraj 100%. Le 1 je bil prost.
Slika 3: Letališče v Terrace leži le 10 minut vožnje od centra mesta. Fotografijo sem posnel na Cooper Mountain.
Mesto se razlega v kotlini reke Skeena. Na sredini ga deli železnica, ki teče iz Princ Ruperta v Princ George in dalje (en krak teče v Kitimat). Ob železnici in cesti se v središču širi industrijsko-poslovna cona, stanovanjski predel je umaknjen na oba roba mesta. Mesto je tipično ameriško, pravokotne ulice, ob ulicah hiše, za hišo vrtovi. Ogromno je dreves v centru mesta, ulice pa so široke skoraj kot naše avtoceste. Ozko grlo mesta je prehod čez železnico, ki je izveden z dvopasovnim nadvozom. Na drugem koncu je še en prehod izveden nivojsko z zapornicami (ne bi rad čakal njihovih dolgih vlakov).
Slika 4: Pogled na mesto iz Cooper Mountain. Reka Skeena in vsi trije mostovi. Spredaj novi avtocestni most, desno stari (enosmerni) most in železniški most. Pred mestom je predmestje Thornhill. Terrace ima cca 12.000 prebivalcev, včasih v zlati dobi mesta je imel okoli 25.000. Gozdarstvo in lesna industrija sta bila pomemben faktor v mestu, a danes žal bolj slabo stojita.
Dovolj o mestu, pojdimo k železnici...
Slika 5: Nekaj kilometrov stran v smeri proti Princu Rupertu vidimo idilo. Le reka Skeena, železnica in cesta. Železnica je enotirna...
Slika 6: Ampak na ravnih predelih so zgrajena dvotirna izogibališča-vse je seveda avtomatizirano, daljinsko vodeno. Kanadčani so strokovnjaki za racionalno gradnjo. Na ravnem delajo vse veliko, toda kjer je gradnja draga, varčujejo. Posledično vidimo na njihovih "avtocestah" mostove le z enim pasom za obe smeri. Torej mora voznik na drugi strani čakati, da ti prečkaš most. Podobna varčevanja so tudi pri železnici. Kjer pa je prostor, se proga razširi na 2 tira.
Slika 7: Primer kako varčujejo z mostovi na "avtocestah". Zakaj "avtoceste" in ne avtoceste? Zanje so avtoceste običajne ceste z enim pasom, ki so bolj ravne in širše od njihovih običajnih cest. Le občasno se razširijo na 2 pasova. Omejitev je 100 km/h. Klasičnih, naših avtocest na severu Kanade ne poznajo. Mostovi pa so v glavnem taki, promet pa urejen s semaforji (ali celo brez). Na avtocestah pa imajo celo nivojska križanja z železnico, zaščitene z zapornicami (manj pomembne ceste le z andrejevim križem). Desno zraven železniški most.
Slika 8: Vrnimo se na glavno (in edino) železniško postajo v mestu. Fotografija iz nadvoza, pogled na zahod. Prazni tiri razkrivajo tirno shemo postaje. Pragovi so leseni, železnica ni elektrificirana. Na levi strani je odcep industrijskega tira, ki je bil v času mojega bivanja aktiven (žal ni slike), saj so pretovarjali cement ali nekaj podobnega.
Slika 9: Pogled na drugo stran nadvoza razkrije glavni del postaje, kjer čaka velik vlak premoga na nadaljevanje poti proti Princ Rupertu. Da bodo imeli Kitajci kaj kuriti. Desno od vagonov se sončita dve dizel-električni(?) lokomotivi njihovega prevoznika CN (kanadski nacionalni prevoznik). Na levi strani tir proti delavnicam.
Slika 10: oglejmo si pobližje te lokomotive. Več o njih naj pove kdo, ki se s tem poklicno ukvarja. Zanimiv mi je način spenjanja-kratek konec je naprej pri vožnji v obe strani.
Nič, kvoto slik smo dosegli, a reportaže še ni konec ...
Po daljšem spremljanju vašega krasnega foruma (predvsem so mi všeč reportaže) sem se odločil se prijaviti. Razlog za to so fotografije železnic, ki sem jih poslikal med bivanjem v Kanadi. Se opravičujem za morebitno slabšo kakovost fotografij, mnoge so nastale iz vozečega avtomobila. Da ne bom predolg, pojdimo k fotografijam...
Kje sem bil? V mestu Terrace v pokrajini Britanska Kolumbija. Torej nekje na zahodni strani (od nas bolj oddaljeni) strani Kanade leži to mesto.
Slika 1: Prikaz na zemljevidu (glej oznako). Najbližje večje mesto je Vancouver, ki leži skoraj 2 uri letalske vožnje južneje
Približajmo se mestu in se seznanimo z okolico. Terrace leži na križišču več cest. Proti zahodu vodi (avto)cesta do pristaniškega mesta Princ Rupert, na jugu je industrijski Kitimat s svojo tovarno aluminija in lastnim pristaniščem. Na severu so indijanske vasi plemena Nisga'a (beri kot "Niška"), medtem ko je pot proti vzhodu edina pot, ki pelje v "civilizacijo". 600 km vzhodneje je večje mesto Princ George, "prestolnica" severne Britanske Kolumbije, po 16 urah neprekinjene vožnje pa prispeš do Vancouvra.
Slika 2: Približan pogled okolice
Pristali smo na regionalnem letališču za Terrace in Kitimat. Letališče je bivše vojaško letališče z 2 stezama in je zelo veliko za tako majhno mesto. Letalo pa ni bilo veliko, mali dvo propelerski avion s 27 sedeži, ki so bili zasedeni skoraj 100%. Le 1 je bil prost.
Slika 3: Letališče v Terrace leži le 10 minut vožnje od centra mesta. Fotografijo sem posnel na Cooper Mountain.
Mesto se razlega v kotlini reke Skeena. Na sredini ga deli železnica, ki teče iz Princ Ruperta v Princ George in dalje (en krak teče v Kitimat). Ob železnici in cesti se v središču širi industrijsko-poslovna cona, stanovanjski predel je umaknjen na oba roba mesta. Mesto je tipično ameriško, pravokotne ulice, ob ulicah hiše, za hišo vrtovi. Ogromno je dreves v centru mesta, ulice pa so široke skoraj kot naše avtoceste. Ozko grlo mesta je prehod čez železnico, ki je izveden z dvopasovnim nadvozom. Na drugem koncu je še en prehod izveden nivojsko z zapornicami (ne bi rad čakal njihovih dolgih vlakov).
Slika 4: Pogled na mesto iz Cooper Mountain. Reka Skeena in vsi trije mostovi. Spredaj novi avtocestni most, desno stari (enosmerni) most in železniški most. Pred mestom je predmestje Thornhill. Terrace ima cca 12.000 prebivalcev, včasih v zlati dobi mesta je imel okoli 25.000. Gozdarstvo in lesna industrija sta bila pomemben faktor v mestu, a danes žal bolj slabo stojita.
Dovolj o mestu, pojdimo k železnici...
Slika 5: Nekaj kilometrov stran v smeri proti Princu Rupertu vidimo idilo. Le reka Skeena, železnica in cesta. Železnica je enotirna...
Slika 6: Ampak na ravnih predelih so zgrajena dvotirna izogibališča-vse je seveda avtomatizirano, daljinsko vodeno. Kanadčani so strokovnjaki za racionalno gradnjo. Na ravnem delajo vse veliko, toda kjer je gradnja draga, varčujejo. Posledično vidimo na njihovih "avtocestah" mostove le z enim pasom za obe smeri. Torej mora voznik na drugi strani čakati, da ti prečkaš most. Podobna varčevanja so tudi pri železnici. Kjer pa je prostor, se proga razširi na 2 tira.
Slika 7: Primer kako varčujejo z mostovi na "avtocestah". Zakaj "avtoceste" in ne avtoceste? Zanje so avtoceste običajne ceste z enim pasom, ki so bolj ravne in širše od njihovih običajnih cest. Le občasno se razširijo na 2 pasova. Omejitev je 100 km/h. Klasičnih, naših avtocest na severu Kanade ne poznajo. Mostovi pa so v glavnem taki, promet pa urejen s semaforji (ali celo brez). Na avtocestah pa imajo celo nivojska križanja z železnico, zaščitene z zapornicami (manj pomembne ceste le z andrejevim križem). Desno zraven železniški most.
Slika 8: Vrnimo se na glavno (in edino) železniško postajo v mestu. Fotografija iz nadvoza, pogled na zahod. Prazni tiri razkrivajo tirno shemo postaje. Pragovi so leseni, železnica ni elektrificirana. Na levi strani je odcep industrijskega tira, ki je bil v času mojega bivanja aktiven (žal ni slike), saj so pretovarjali cement ali nekaj podobnega.
Slika 9: Pogled na drugo stran nadvoza razkrije glavni del postaje, kjer čaka velik vlak premoga na nadaljevanje poti proti Princ Rupertu. Da bodo imeli Kitajci kaj kuriti. Desno od vagonov se sončita dve dizel-električni(?) lokomotivi njihovega prevoznika CN (kanadski nacionalni prevoznik). Na levi strani tir proti delavnicam.
Slika 10: oglejmo si pobližje te lokomotive. Več o njih naj pove kdo, ki se s tem poklicno ukvarja. Zanimiv mi je način spenjanja-kratek konec je naprej pri vožnji v obe strani.
Nič, kvoto slik smo dosegli, a reportaže še ni konec ...