Peš na Dolenjsko

[ŽAT32]

Da se ne bomo po progah samo z vlaki vozili, gremo tokrat na dolenjsko kar peš.
Začnemo v Ljubljani. Itak . Prvi znaki dolenjske proge se kažejo že na ljubljanski postaji. Mogoče se je že kdo spraševal, kam paše tale km kamen na severni v Ljubljani.



Ob gradnji proge Lb - Kočevje so za začetek imeli Ljubljano, vendar se je v Grosupljem Kočevske proga ponovno začela z km 0. Ti "Ljubljanski" kilometri pa se se naslednje leto nadaljevali proti Novem mestu.
Tisti malce starejši se še spomnite likovnega predsignala, ki je stal na severni, približno tukaj, kjer so še vidni ostanki žicovoda.



To je bil predsignal kritnega signala, ki je včasih kril cepišče dolenjske proge proti Zalogu in Dravljam. Po ukinitvi cepišča pa je kril le še NPr Zaloška, dokler se je zapiral ročno.

Proga se od postaje kar pošteno spušča in hitro pridemo do uvoznega signala. Ob njem je še zajeten temelj nekdanjega likovnega signala





Po par sto metrih pridemo do postajališča Vodmat. To je najnovejše postajališče na tej progi. Od idej pa do izgradnje pa je preteklo dobrih 20 let. Na tem mestu je do takrat stala stanovanjska hiša, ob njej pa še prej omenjeni kritni signal



Ob koncu perona pa so še dobro vidne sledi nekdanjega cepišča prog proti Zalogu in Dravljam





Proti Zalogu



Čuvajnica Zaloška. V njej je bila včasih čisto prava bločna naprava. Z njo se je postavljalo kretnice in signale na tri strani, signali pa so bili tudi v odvisnosti z zapornicami, ki so bile na Zaloški cesti in cesti ob Ljubljanici.



Med obema prehodoma pa stoji tale

[ŽAT32]

Kljub letom, je namreč še originalni, se kar dobro drži. Za časa Kraljevine so ga sicer malo ojačali, pobarvan pa je nazadnje bil v osemdesetih letih. Še znak proizvajalca je gor



Na drugi strani je spet NPr, ki pa je že dolgo namenjen za ukinitev. Prehod naj bil bil namenjen samo pešcem.



Takoj za prehodom pa najdemo ostanke kritnega signala z dolenjske smeri. Ta dvoročični "siromak" je stal dolga leta, dokler se ni nekdo spomnil, da je prehod v prepeljevalni poti. In kljub temu, da se je takrat že vedelo, da se bo prehode avtomatiziralo, in da potrebe po signalu ne bo več, ga je bilo nujno prestaviti za 50 metrov. Čez par let pa podreti. Ajzenpon, kaj češ



Na koncu ovinka je prehod čez Povšetovo cesto. V bližini je bila včasih kasarna, kjer so oskrbovali vagone restavracije nekdanjih pomembnih tovarišev. Tudi modri vlak je bil notri. No, vsaj restavracija. Se pa spomnim vonja svežega kruha iz vojaške pekarne, ki so jo na novo zgradili malo pred osamosvojitvijo Slovenije. Danes pa je na mestu kasarne tole



Kmalu za prehodom je bila kretnica, kjer se je cepil tir v kasarno. Zamenjana je bila konec osemdesetih let, takrat najmodernejša na dolenjski progi, kmalu po osamosvojitvi izgrajena, danes pa leži v travi na Rakovniku



Na bližnjem parkirišču še najdemo tir, ki je vodil v kasarno



Ob kretnici je bila uta, kjer je bilo postavljalo za signal, ki je bil v odvisnosti s to kretnico, in kretnico, ki je vodila v mestno klavnico. Do tam še pridemo.



Proga se na hitro dvigne do nadvoza čez Poljansko cesto. V osemdesetih letih so tu zgradili nadvoz, do takrat pa so bile tu zapornice





Nadvoz je optimistično pripravljen za drugi tir

[ŽAT32]

V času gradnje so progo prestavili v levo, tako da promet ni bil prekinjen. Ostanki nasipa so vidni še danes



Za nadvozom pa je bila kretnica za mestno klavnico in kasarno na Roški cesti. Danes je ni več, se pa vidijo ostanki tirov





V klavnici sta bila dva tira, ob zunanji strani zidu pa ščitni tir, ki stoji še danes



Namesto klavnice je danes tole



In že smo na mostu preko Grubarjevega kanala. Njegov železni predhodnik je ob koncu vojne končal v vodi.



Kar dobro izgleda, glede na to, da ni grajen po nekih strašnih novih EU normah. Mogoče prav zato
Za ovinkom pa en zanikren prehod poljske poti. Do ukinitve čuvajnice na Poljanski so bile tu rampe. Takratna lastnica je kot pogoj za prodajo zemlje zahtevala, da dobi njen prehod rampe. In jih je dobil.





Za prehodom danes proga zavije desno in se spušča. Do gradnje novega Karlovškega mostu pa je šla bolj levo in višje. Tako so se izognili križanju proge in Hradetskega ceste



Ob bližnjem prehodu spet naletimo na ostanke kritnega signala. Ta je kril kretnici za klavnico in za kasarni ob Povšetovi

[ŽAT32]

Tale nadhod za pešce je nov. Pod ploščo starega je bil lesen oder, da kosi betona niso padali na progo



Poleti zna biti zanimiv pogled



Proga je stisnjene med škarpo in vodo



Za ovinkom pa sta že cestna nadvoza



Oba sta že bila potrebna razširitve





Če se vzpnemo na cesto vidimo nekdanjo železniško škarpo



Pod nadvozom pa.....brez farmacije nikjer ne gre



nekdo je zastonj tankal

[ŽAT32]

Še pogled nazaj, proti Ljubljani. Proga je tu šla že višje in bolj desno



Pred nami pa je postaja Ljubljana Rakovnik, nekdaj Lj dolenjski kolodvor



Kretnice so pred kratkim dobile električno gretje, prej je bilo plinsko.



Postavljalnica že dolgo ne služi prvotnemu namenu



Tiri samevajo, včasih pa so bili polni. Nakladalo se je veliko starega železa, stekla, spomladi pa razkladalo vagone za Semenarno. Teh je bilo toliko, da je bil načrt podaljšati tir 2 do Semenarne. Na tiru 1 je bilo tudi neko specialno dvigalo, ki ga tudi ni več





V temle "industrijskem sadovnjaku" so ležale nove kretnice, ki so bile namenjene za industrijsko cono Rudnik. Doba velikih industrijskih con pa se je prekmalu končala in kretnice so šle v staro železo



Tale stolp z anteno je še iz časov Juge. Služil je za neke "jako poverljive" veze. Menda je neslo do Maledonije. Zdaj pa menda še za GSMR ne bo dober



Najnovejša Rakovniška pridobitev sta teledva MTS, da ni treba več za vsak vlak iz Lb zapirati prometnega prehoda



Ni še konec

[Tono]

ŽAT, super raketni potopis, čimprej naprej.

Pa še vprašanje okoli antenskega stolpa: železnica je nekoč pri vsaki železniški upravi imela telegrafsko postajo moči 1 kW ali celo kW in pol. A je to ostanek takratne postaje? Ali mogoče veš kaj več o teh postajah? Harrisov oddajnik je v železniškem muzeju, precej pa jih je končalo pri radioamaterjih.

Lp,

Tono

[(po)potnik]

Lep peš potopis, upam da se bo nadaljeval do končne postaje. Kaj prikazuje zadnja slika (tisto kovinsko čudo s signalom)?
Zgleda kot en nadhod, toda kako pridejo pešči gor? Po lestvi?

[ŽAT32]

ŽAT, super raketni potopis, čimprej naprej.

Pa še vprašanje okoli antenskega stolpa: železnica je nekoč pri vsaki železniški upravi imela telegrafsko postajo moči 1 kW ali celo kW in pol. A je to ostanek takratne postaje? Ali mogoče veš kaj več o teh postajah? Harrisov oddajnik je v železniškem muzeju, precej pa jih je končalo pri radioamaterjih.

Lp,

Tono

Za tisti oddajnik ne vem več, kaj zaene sorte je bil. Prav da oddajnika nisem nikoli prišel, največ do operaterja. V spominu mi je ostal le napis na steni "telegraphy is more than dots and dashes - it s music"

Lep peš potopis, upam da se bo nadaljeval do končne postaje. Kaj prikazuje zadnja slika (tisto kovinsko čudo s signalom)?
Zgleda kot en nadhod, toda kako pridejo pešči gor? Po lestvi?

To železje ni namenjeno pešcem, je le nosilec signalov. Ker je medtirna širina premajhna, ne smeta stati na tleh, zato sta obešena.

[ŽAT32]

Gremo naprej!

Kretniška postojanka 1 je danes vrtnarska lopa



Pri izvoznih signalih je še vedno temelj napajalnika. Takle "bočni" uvoz na postajo pa je posledice nekdanjega nepravilnega gl. prevoznega tira na postaji. Prej se je iz Škofljiške smeri uvažalo na tir 4, iz Lj pa na tir 3



UsA ima okolju prijazen telefon



Še firbec, kaj je notri



Prehod Peruzzijeva cesta. Ramp, kot bi bile zastonj



Pa kmalu zatem spet. Tiste, za nakupovalne užitke



Te so menda en unikatni sistem na SŽ. Jih je kupila MOL. Menda
Za tem prehodom pa bi morala stati kretnica za industrijsko cono Rudnik. Kot smo rekli, so že bile na Rakovniku, narejen je bil že spodnji ustroj, pripeljane tirnice in pragi, potem pa se je vse skupaj ustavilo.



Od industrijskih objektov je bil narejen le tale sod, silos, ali kar je že



Ti dve koriti sta ostali še od gradnje nasipov za trgovino. Pesek so vozili z vlaki iz Verda. Žal samo za eno



Slab km naprej spet ostanki korit za stresanje peska iz vagonov. V osemdesetih letih so gradili Viator

[ŽAT32]

NPr Rudnik. Zelo prometen prehod ki ima to slabo lastnist, da je zelo blizu cestnega križišča. Čeprav so semaforji v odvisnosti z zapornicami, večkrat ostane kak avto na progi. In ker je tu Vmax 85 km/h, vklopne točke pa na 700 metrih, gre včasih zelo na tesno. Občasno pa se ne izide in poči. Veliko je kamionov, in pred leti se je sveže pobarvan 713-127 srečal z kamionom in prikolico polnima Jagremeistra. Kamion in prva os prikolice sta ostala na eni strani, prikolico pa je stisnilo med vlak in hiško NPr. Odtrgalo je zaporniški pogon, premaknilo hiško, vlak pa je iztiril



dokaz, da je bil vmes alkohol



sledi iztirjenja



AC nadvoz. Če bo kdaj zgrajena Škofljiška obvoznica, bo tu proga zavila najprej desno in se potem v levem loku čez kakih 500 metrov priklopila na staro traso



Kilometer 146. Tu je z Dolenjske ceste padlo na progo že vse od kolesarja do avtobusa. Ograje pa še vedno ni



Kmalu pa spet prehod.



Dokaj pregleden pa je vseeno veliko nesreč. Tele slike verjetno še niso bile objavljene.

[bart]

ŽAT32

Ta sprehod (vodeni ogled) mi je zelo všeč.
Poleg slikovnega gradiva in komentarjev, so mi všeč vsi drobni detajli, ki sestavljajo ta potopis.

Jernej

[LJ363]

Kmalu pa spet prehod.

http://shrani.si/f/1d/YB/6rsnWbM/p1030707.jpg

Dokaj pregleden pa je vseeno veliko nesreč. Tele slike verjetno še niso bile objavljene.

Precej neprijeten za čez peljat, vsaj če ni ravnokar peljal mimo vlak.

[ŽAT32]

Hvala Bart, hvala

Dva ovinka in že smo na nekdanjem postajališču Lavrica. Zadnji vlak ju tu ustavil leta 1972. Kmalu potem so bile pobude za ponovno oživitev postajališča, vendar se ni zgodilo nič.
Zgradba je danes "varno" skrita med gradbenim materialom. Ob ukinitvi je bila prodana takratni Iliriji-Vedrog, ki je zgradbo imela za skladišče. Vedrog je propadel, itak , celoten kompleks pa je potem kupil trgovec z gradbenim materialom. Nekaj časa je bil stranka železnice, na Škofljico je prihajal predvsem cement, potem pa se je zaradi nekih trmastih principov (na obeh straneh) preusmeril na cestni prevoz




vsaj streha je nova



malce zgodovine



Malce naprej je prehod na Vrečarjevi cesti. Dokler je bila Lavrica zasedena z železničarji, so bile tu zapornice. 30 let je moralo preteči, nekaj jih je moralo tu umreti, pa so se končno vrnile. Avtomatske, jasno. Od prehoda proti Ljubljani pa je previden nov peron. Pa nekako ne more zrasti



Za ovinkom, dobrih 200 metrov naprej, pa je tisti nesrečni "cege"l prehod. In PV 20 km/h. Na sliki vidimo, kako malo bi bilo treba, pa bi se lahko cesti povezali in en prehod ukinil. Ampak ne, našega pa ne boste





Bom malce krajše poste delal, kar nam nekaj štrom nagaja

[ŽAT32]

Namesto že davno projektiranega drugega tira smo dobili kanalizacijo. Ko so kopali jarek za cevi, se je na nekaj mestih proga kar lepo posedla. Kriv itak ni nihče



Tudi sicer kakšna regulacija tira nebi škodila



In pribrcali smo na postajo Škofljica. Tudi tu so nepravilni gl. prevozni tir že davno poravnali, sledi nasipa so pa še



kretnice imajo dve leti električno gretje, prej je kraljevala metla



Nekdaj zelo prometna postaja, da so še križanja morali prelagati, danes pa le sem in tja kakšen vagon lesa. Robe je bilo toliko, da so nekje v petdesetih letih nameravali zgraditi še četrti tir. Glavni tovor je bil les za žago, tisti afriški, ko je bil na vagonu le en hlod. Potem so vozili les iz Rusije, pred 10 leti pa je prišel trgovec z betonskim železom. Na dan je prišlo do 800 ton robe. Ko je zgradil novo trgovino, je imel v načrtu tudi podaljšati tir. Naredili so nasip, pripeljali prage in tirnice, ko pa je bilo treba tir zložiti, pa je bilo vsega konec. Razne lokalne fore



Pragi še čakajo



Na prvem tiru je še nakladalna klančina za kipanje v vagone. Že dolgo ne služi



Postaja Škofljica se je včasih lahko pohvalila z lastnimi ribami. V kleti je namreč stalno stala voda, tako da so vnjej imeli krape. Sicer so bili bolj bež barve, kot v kakšni šterni, plavale so pa le. Z ureditvijo hidroizolacije pa so ribe morale spokati

[Tono]

Z ureditvijo hidroizolacije pa so ribe morale spokati

...v rajnglo

ŽAT, ko sem zagledal, da je objavljeno novo nadaljevanje, sn' kuj klikno