Peš na Dolenjsko
Re: Peš na Dolenjsko
Po drugi sv. vojni so imeli v načrtu zgraditi industrijski tir. Pa se razen manjšega izkopa ni zgodilo nič
kakšen manjši plaz očitno ne ogroža proge
Proga se od Žalne dvigne proti Višnji gori za skoraj 40 metrov . Brez ovinkov ne gre
Globok usek in nadvoz za bližnjo domačijo. Malce popravila nebi škodilo
Takoj za usekom pa viadukt Velika Loka, ali Žalna, če želite. Med vojno je bil porušen, zato je imela bivša Juga na postaji v Višnji gori pripravljene jeklene nosilce, v gžGrosupljem pa drobni material za začasno premostitev v primeru ponovne rušitve. U slučaju rata
Proga je sicer nekam ušla
Ena z vrha
kakšen manjši plaz očitno ne ogroža proge
Proga se od Žalne dvigne proti Višnji gori za skoraj 40 metrov . Brez ovinkov ne gre
Globok usek in nadvoz za bližnjo domačijo. Malce popravila nebi škodilo
Takoj za usekom pa viadukt Velika Loka, ali Žalna, če želite. Med vojno je bil porušen, zato je imela bivša Juga na postaji v Višnji gori pripravljene jeklene nosilce, v gžGrosupljem pa drobni material za začasno premostitev v primeru ponovne rušitve. U slučaju rata
Proga je sicer nekam ušla
Ena z vrha
Re: Peš na Dolenjsko
Hvala za odgovor!!!!Tam nekje v srednji šoli sem se peljal z Gošo v Semič.Zdaj se spominjam teh rdečih tabel.....
Re: Peš na Dolenjsko
Za viaduktom proga zavije okrog hribčka, imenovanega Štula. Na teh ovinkih so bile precej let zunanje tirnice sistema S49, notranje pa S45. Za 20 tonsko osno obremenitev pa je le bilo.
Še pogled nazaj. Ali proga prehitro zavije, ali pa so viadukt gradili tako hitro, da so ga premalo ukrivili
Če kdo ne ve, kje je posneta reklama za Bohinj - Ski vlak....zdaj ve
Še viadukt v daljavi
In pridemo do useka v Štuli. En bolj problematičnih delov proge. Zaradi peščene sestave hriba voda po vsakem večjem nalivu nanese pesek na progo. Zaščitnih palisad že dolgo ni nihče popravljal. Pred leti pa se je preko noči utrgala večja skala, na katero je nabasal prvi vlak. Iztirjenje neizbežno, pa še prvo os je ukrivilo.
Zadeva je večja, kot izgleda na sliki
Sledi iztirjenja
SVP je imel tu leseno barako za shranjevanje orodja. V eni prejšni državi je bilo vse na varnem. V eni novejši pa se tuja lastnina ne spoštuje, in vlomi so bili vse pogostejši. Zato so barako nadomestili z kovinskim zabojnikom. Pa ni nič pomagalo. Ga je pametneje bilo odpeljati, saj bi ga še ukradli
Še bo
Še pogled nazaj. Ali proga prehitro zavije, ali pa so viadukt gradili tako hitro, da so ga premalo ukrivili
Če kdo ne ve, kje je posneta reklama za Bohinj - Ski vlak....zdaj ve
Še viadukt v daljavi
In pridemo do useka v Štuli. En bolj problematičnih delov proge. Zaradi peščene sestave hriba voda po vsakem večjem nalivu nanese pesek na progo. Zaščitnih palisad že dolgo ni nihče popravljal. Pred leti pa se je preko noči utrgala večja skala, na katero je nabasal prvi vlak. Iztirjenje neizbežno, pa še prvo os je ukrivilo.
Zadeva je večja, kot izgleda na sliki
Sledi iztirjenja
SVP je imel tu leseno barako za shranjevanje orodja. V eni prejšni državi je bilo vse na varnem. V eni novejši pa se tuja lastnina ne spoštuje, in vlomi so bili vse pogostejši. Zato so barako nadomestili z kovinskim zabojnikom. Pa ni nič pomagalo. Ga je pametneje bilo odpeljati, saj bi ga še ukradli
Še bo
Re: Peš na Dolenjsko
V grmovju nad progo pa je tudi bunker, še iz vojnih časov. Očitno je služil svojemu namenu, saj je bil viadukt podrt in bližnji predor poškodovan šele po umiku italijanske vojske
Zaradi zaraščenosti okolice se danes ne vidi nikamor.
Pogled proti predoru
in proti viaduktu. Še lina je zabetonirana postrani, da se je boljše videlo
Proga končno obide Štulo in zavije v Peščenik. Ta pa je prevelik za usek, zato je tu predor. Mimogrede še preverimo, če je kaj v dolino zlezla
Še je na mestu
S svojimi 443 metri ni ravno največji. Južni portal je še v originalni obliki
Orodje zimske službe je na mestu. Predor namreč pošteno zamaka. Ko so iz Revoza vlaki še vsakodnevno vozili, je SVP po potrebi tudi večkrat dnevno odstranjeval ledene sveče s stropa. Ob daljšem hudem mrazu pa je potrebno tudi odstranjevanje ledu s sten. Včasih ga je toliko, da ga ven vozijo kar s TMD
Na nekatrerih delih voda pošteno teče
Severna stran predora pa je betonska. Ob umiku italijanske vojske so ga namreč partizani porušili.
Zaradi zaraščenosti okolice se danes ne vidi nikamor.
Pogled proti predoru
in proti viaduktu. Še lina je zabetonirana postrani, da se je boljše videlo
Proga končno obide Štulo in zavije v Peščenik. Ta pa je prevelik za usek, zato je tu predor. Mimogrede še preverimo, če je kaj v dolino zlezla
Še je na mestu
S svojimi 443 metri ni ravno največji. Južni portal je še v originalni obliki
Orodje zimske službe je na mestu. Predor namreč pošteno zamaka. Ko so iz Revoza vlaki še vsakodnevno vozili, je SVP po potrebi tudi večkrat dnevno odstranjeval ledene sveče s stropa. Ob daljšem hudem mrazu pa je potrebno tudi odstranjevanje ledu s sten. Včasih ga je toliko, da ga ven vozijo kar s TMD
Na nekatrerih delih voda pošteno teče
Severna stran predora pa je betonska. Ob umiku italijanske vojske so ga namreč partizani porušili.
Re: Peš na Dolenjsko
Dirigent napisal/-a:Hvala za odgovor!!!!Tam nekje v srednji šoli sem se peljal z Gošo v Semič.Zdaj se spominjam teh rdečih tabel.....
Praktično enak kritni signal so uporabljali pri DRG v epohi 2 - za zaščito pri dvižnih in vrtljivih železniških mostovih preko rek in prekopov; v glavnem so bili nameščeni v severnonemških predelih. Tudi pri Nemcih je bil ta signal precej redek. Opis izvedbe je praktično enak, kot za naše dolenjske signale: izhodišče je predsignal, namesto okrogle oranžne table je bila rdeča pravokotna z belim robom. In seveda luči - ti sta po ena rdeča in zelena.
Razlike (če sploh so) obstajajo torej le v podrobnostih:
oblika in višina stebra, mere signalne plošče, mehanizmi za premikanje table in barvnih zaslonk svetila ter tip razsvetljave.
LP - Peter
Re: Peš na Dolenjsko
Tile naši ščitni signali so bili povsem identični predsignalom, razen barve plošče in luči, seveda.
No, če nadaljujemo. Severna stran predora jih je med miniranjem dobro fasala. Sicer smo že enkrat nekaj omenjali pa vendar..zaradi miniranja se je šele po več letih po nekem večjem deževju sprožil plaz razmočene zemlje iznad portala in za več dni zasul predor. Grapa, ki je nastala, je še danes dobro vidna. Jo je pa težko na sliko spraviti
Paziti moramo na tale slabo pokrit propust. Bo treba nov les poiskati, pa ni nobene hoste okoli
Proga pride na svetlo v dolini, imenovani Ženski dol. Zakaj ženski in ne babji, kot bi pričakoval, bo treba kar Višnjane vprašati. Kljub tistemu "dol", je proga med Ljubljano in Novim mestom tu najvišje. Do 370 metrov višine zmanjka le nekaj decimetrov
Sledi pa kratek spust proti Višnji gori
Tirnice v loku so bile pred kratkim obrnjene. Ko bo zanič, bo vse zanič
In pricapljali smo do Višnje gore. Uvozni signal B. Enopomenski, saj je postaja še vedno mehansko zavarovana, edino likovni signali so bili zamenjani s svetlobnimi, pred kakšnimi 15 leti. Do takrat so bili enoročični s tistimi ročicami, ki so na koncu ogrogle. Avstrijske ali nemške, ne vem Stebri pa so bili iz kotnikov in predalčja.
temelj starega Us
50 metrov za Us pa je tale pedal. Z navozom nanj vlak podre signal. No, ne dobesedno, le zelena luč ugasne in na postavljalni mizi zasveti indikacija uvoza
No, če nadaljujemo. Severna stran predora jih je med miniranjem dobro fasala. Sicer smo že enkrat nekaj omenjali pa vendar..zaradi miniranja se je šele po več letih po nekem večjem deževju sprožil plaz razmočene zemlje iznad portala in za več dni zasul predor. Grapa, ki je nastala, je še danes dobro vidna. Jo je pa težko na sliko spraviti
Paziti moramo na tale slabo pokrit propust. Bo treba nov les poiskati, pa ni nobene hoste okoli
Proga pride na svetlo v dolini, imenovani Ženski dol. Zakaj ženski in ne babji, kot bi pričakoval, bo treba kar Višnjane vprašati. Kljub tistemu "dol", je proga med Ljubljano in Novim mestom tu najvišje. Do 370 metrov višine zmanjka le nekaj decimetrov
Sledi pa kratek spust proti Višnji gori
Tirnice v loku so bile pred kratkim obrnjene. Ko bo zanič, bo vse zanič
In pricapljali smo do Višnje gore. Uvozni signal B. Enopomenski, saj je postaja še vedno mehansko zavarovana, edino likovni signali so bili zamenjani s svetlobnimi, pred kakšnimi 15 leti. Do takrat so bili enoročični s tistimi ročicami, ki so na koncu ogrogle. Avstrijske ali nemške, ne vem Stebri pa so bili iz kotnikov in predalčja.
temelj starega Us
50 metrov za Us pa je tale pedal. Z navozom nanj vlak podre signal. No, ne dobesedno, le zelena luč ugasne in na postavljalni mizi zasveti indikacija uvoza
Uvozna kretnica. Sposobna za večje hitrosti od 40. To je ostalo še od likovnih signalov, ki niso kazali znaka omejena hitrost. Pa ni nobenega, ki bi imel jajca to dvigniti
kretnikova rezidenca
Deloma ukinjen prehod na postaji. Ko še ni bilo AC, je bil tu čez priključek na cesto bratstva in enotnosti. Zdaj gre vse preko nadvoza, med progo in AC pa je ostala le ena hiša. Pa še ta je že dolgo zapuščena. Ključi zapornega bruna pa so v varstvu pri prometniku
Da so tu bile prej prave rampe se še danes vidi
Postaja Višnja gora je bila v svoji zgodovini deležna mnogih predelav. Sprva je imela le tri tire. Potem pa so dogradili še četrtega z veliko nakladalno rampo. Imel je zvezo na obeh straneh, danes le še na eno strani. Prvi tir je bil že večkrat spremenjen, izgubil je tudi štuc. Nepravilni glavni prevozni tir so poravnali po tiru 2. Še največja sprememba se je obetala ob gradnji AC, ko so hoteli celo postajo premakniti bilj proti Ivančni gorici. Pa je temu nasprorovala JLA, ker da četrti tir z rampo nujno potrebuje za pretovor tankov. Pa so AC raje morali premakniti bližje cerkvi in prestavili pokopališče.
Še bom dolgovezil
kretnikova rezidenca
Deloma ukinjen prehod na postaji. Ko še ni bilo AC, je bil tu čez priključek na cesto bratstva in enotnosti. Zdaj gre vse preko nadvoza, med progo in AC pa je ostala le ena hiša. Pa še ta je že dolgo zapuščena. Ključi zapornega bruna pa so v varstvu pri prometniku
Da so tu bile prej prave rampe se še danes vidi
Postaja Višnja gora je bila v svoji zgodovini deležna mnogih predelav. Sprva je imela le tri tire. Potem pa so dogradili še četrtega z veliko nakladalno rampo. Imel je zvezo na obeh straneh, danes le še na eno strani. Prvi tir je bil že večkrat spremenjen, izgubil je tudi štuc. Nepravilni glavni prevozni tir so poravnali po tiru 2. Še največja sprememba se je obetala ob gradnji AC, ko so hoteli celo postajo premakniti bilj proti Ivančni gorici. Pa je temu nasprorovala JLA, ker da četrti tir z rampo nujno potrebuje za pretovor tankov. Pa so AC raje morali premakniti bližje cerkvi in prestavili pokopališče.
Še bom dolgovezil
Re: Peš na Dolenjsko
Kar! Jaz bom pa z veseljem pogledal in prebral.ŽAT32 napisal/-a: Še bom dolgovezil
Jernej
Re: Peš na Dolenjsko
Zdravo!ŽAT32 napisal/-a: .........In pricapljali smo do Višnje gore. Uvozni signal B. Enopomenski, saj je postaja še vedno mehansko zavarovana, edino likovni signali so bili zamenjani s svetlobnimi, pred kakšnimi 15 leti. Do takrat so bili enoročični s tistimi ročicami, ki so na koncu ogrogle. Avstrijske ali nemške, ne vem Stebri pa so bili iz kotnikov in predalčja.....
Opis ustreza nemškim ročičnim signalom. Bolj pogosti so bili na naših progah (staro)avstrijski*, ki so imeli pravokotne "rešetkaste" ročice na okroglih jeklenih stebrih; le-ti so se proti vrhu tanjšali v 3 korakih (tkzv. Joresovi stebri). Pri nas smo nekje od 80-tih let naprej postopno, a nedosledno zamenjavali rešetkaste ročice za polne.
LP - Peter
*) po l. 1945 je Avstrija (z majhnimi spremembami) obdržala l. 1938 po Anschlussu uvedene nemške ročične signale
Re: Peš na Dolenjsko
Na tem mestu je bila včasih kretnica za četrti tir, ki je danes malce krajši
Tisti ne najmlajši se gotovo še spomnite, koliko železja je bilo tu zloženega. Po 90. letu pa je vsako leto izginilo nekaj teh nosilcev. Očitno nam viadukta v Veliki loki ne bo nihče več podrl. Saj nam v teh v teh časih res največ škode naredi "unutrašnji neprijatelj"
Tistih nekaj nosilcev, ki so še ostali pa kar kličejo po penzlu. Pa bodo prej dočakali brenar
Tudi rampa ni več v kakem bleščečem stanju. Vprašanje je, kako bi prenesla premike tankov
Tudi rampa na prvem tiru in skladišče sta odslužila. Več kot 20 let se že ne naklada več. Delno so jo žrtvovali za parkirišče.
Ne, to ni tako širok prehod za potnike. Tu se lahko vtiri Unimog
Postaja je pred kratkim dobila novo streho in fasado. In to celo s termoizolacijo
In seveda lokalna maskota. Do izgradnje AC je voda vedno tekla, od tedaj pa le po deževju
Na A strani postaje so 4 kretnice, ki se daljinsko postavljajo. Kretnica na B strani je namreč predaleč, zato se zaklepa na "licu mesta"
Tisti ne najmlajši se gotovo še spomnite, koliko železja je bilo tu zloženega. Po 90. letu pa je vsako leto izginilo nekaj teh nosilcev. Očitno nam viadukta v Veliki loki ne bo nihče več podrl. Saj nam v teh v teh časih res največ škode naredi "unutrašnji neprijatelj"
Tistih nekaj nosilcev, ki so še ostali pa kar kličejo po penzlu. Pa bodo prej dočakali brenar
Tudi rampa ni več v kakem bleščečem stanju. Vprašanje je, kako bi prenesla premike tankov
Tudi rampa na prvem tiru in skladišče sta odslužila. Več kot 20 let se že ne naklada več. Delno so jo žrtvovali za parkirišče.
Ne, to ni tako širok prehod za potnike. Tu se lahko vtiri Unimog
Postaja je pred kratkim dobila novo streho in fasado. In to celo s termoizolacijo
In seveda lokalna maskota. Do izgradnje AC je voda vedno tekla, od tedaj pa le po deževju
Na A strani postaje so 4 kretnice, ki se daljinsko postavljajo. Kretnica na B strani je namreč predaleč, zato se zaklepa na "licu mesta"
Re: Peš na Dolenjsko
Ko smo že pri prestavljanju kretnic ne moremo mimo postavljalnice. Naprava je v svojem življenju doživela že veliko predela, kar se vidi po vseh mogočih ključavnicah po njej. Waldner pogon pa je prišel pod streho šele po vključitvi ROSPa. Prej ni bilo prostora zaradi heblov za signala
Tudi kretniki so dobili modernizacijo
Postavljalna miza ni glih kakšen vrhumec tehnike. ROSP, pač
Še pogled na postajo iz Ivanjške strani. Včasih se je uvažalo na 3, tir
Še bo
Tudi kretniki so dobili modernizacijo
Postavljalna miza ni glih kakšen vrhumec tehnike. ROSP, pač
Še pogled na postajo iz Ivanjške strani. Včasih se je uvažalo na 3, tir
Še bo
Re: Peš na Dolenjsko
Imeniten fotopis z veliko zanimivimi informacijami.
Kretnik ima kolo, v primeru, da bi bila za kretnika ženska, je v utici nameščena metla.
In zdaj še vprašanje na nivoju telebana : kaj konkretno pomeni kratica ROSP?
Kretnik ima kolo, v primeru, da bi bila za kretnika ženska, je v utici nameščena metla.
In zdaj še vprašanje na nivoju telebana : kaj konkretno pomeni kratica ROSP?
Re: Peš na Dolenjsko
In še hvala Petru 5 za informacijo.
Nekaj mi hodi pred oči.....ob cesti, ki pelje ob gorenjski progi med Vižmarji in Mednom naj bi po mojem dolgoročnem spominu stal predisgnal postaje Vižmarje z okroglo ploščo (kot nekdaj v Kidričevem). Kdo ve, kaj sem jaz takrat videl......je to možno?
In še tole: so morda kje podatki, kje naj bi pri nas bili ščitni signali s piramidnim podstavkom in vrtečo se okroglo ploščo (kot npr. na hrvaškem v Daruvarju)?
Nekaj mi hodi pred oči.....ob cesti, ki pelje ob gorenjski progi med Vižmarji in Mednom naj bi po mojem dolgoročnem spominu stal predisgnal postaje Vižmarje z okroglo ploščo (kot nekdaj v Kidričevem). Kdo ve, kaj sem jaz takrat videl......je to možno?
In še tole: so morda kje podatki, kje naj bi pri nas bili ščitni signali s piramidnim podstavkom in vrtečo se okroglo ploščo (kot npr. na hrvaškem v Daruvarju)?
Re: Peš na Dolenjsko
Relejna Omarica Signal Predsignal.Dirigent napisal/-a: kaj konkretno pomeni kratica ROSP?
Sistem je v 90. letih razvil PAP kot poceni (ceneno ) zamenjavo likovnih signalov z svetlobnimi. Zavarovanje postaje s s tem ne spremeni, le namesto da bi obrnih hebel za signal se zdaj iz mehanske SV naprave pridobi ustrezen ključ, ki se ga vstavi v električno ključavnico in s tem na mizi omogoči postavitev signala za dovoljeno vožnjo. Us kaže enopomenske znake (zgoraj samo zelena, zgoraj zelena, spodaj rumena mirna luč), kot nekdaj likovni. Le klicni signal še lahko kaže (rdeča, spodaj rumena utripa), česar likovni ne morejo. V novem pravilniku pa je enopomenski signal za omejeno hitrost štet kot signal, ki se ga ne sme več ugrajevati, zato novih zamenjav z sistemom ROSP ne bo več. Bodo kar likovni ostali. Ali pa postajo zaprli
Kolikor vem, so to ščitni signali madžarskega porekla, zato bi bili možni kje po prekmurju. Ti naši, z mehanskim postavljanjem, so očitno bili neka slovenska posebnost v JDŽ , saj je v starem pravilniku omenjena samo piramida in električna kontrola lege.Dirigent napisal/-a:In še tole: so morda kje podatki, kje naj bi pri nas bili ščitni signali s piramidnim podstavkom in vrtečo se okroglo ploščo
Pri teh "piramidnih" signalih me nekaj malce bega. Kaj hudiča ga je prestavilo Tisti induktor, ki ga prometnik v osmi minuti vrti na http://www.youtube.com/watch?v=xuHQvNkwfdI" onclick="window.open(this.href);return false; ima le nekaj vatov moči, kar je nedvomno premalo za obračanje plošče, pa če so ležaji še tako dobro podmazani.