Zgornja Dravska dolina
Re: Lienz Peggetz - Lienz
Waw...nisem videl da pridejo taljani s Flirtom tudi v Lienz....sem mislil da je San Candido mejna postaja???Gusar napisal/-a:
http://s15.postimg.org/b99uszhkb/P3080483.jpg
LEP DAN
Igor
Igor
Re: Lienz Peggetz - Lienz
Z decembrom so začel, predvsem zaradi povezave: Lienz-Fortezza-Innsbruck.igor72 napisal/-a:
Waw...nisem videl da pridejo taljani s Flirtom tudi v Lienz....sem mislil da je San Candido mejna postaja???
Re: Lienz Peggetz - Lienz
Ja, sej....torej bivši koridor cuh ni bil tako slabo zamišljen, kot so dopovedovali ko so ga ukiniliRe 4/4 napisal/-a:Z decembrom so začel, predvsem zaradi povezave: Lienz-Fortezza-Innsbruck.igor72 napisal/-a:
Waw...nisem videl da pridejo taljani s Flirtom tudi v Lienz....sem mislil da je San Candido mejna postaja???
...me prav zanima kdo vozi po avstrijskem delu doline Drave...bi reku da taljani ne
LEP DAN
Igor
Igor
-
- Strojevodja I
- Prispevkov: 1951
- Pridružen: 20.09.2006, 15:24
- Kraj: Primorska
Re: Zgornja Dravska dolina
Očitno povezave med Italijo in Avstrijo dosti bolje funkcionirajo kot s Slovenijo (Micotra, gornjedravska dolina, da ne omenjam Brener....)
preglednik
Re: Zgornja Dravska dolina
Večinoma po zaslugi "privatnih" operaterjev v Italiji.preglednik napisal/-a:Očitno povezave med Italijo in Avstrijo dosti bolje funkcionirajo kot s Slovenijo (Micotra, gornjedravska dolina, da ne omenjam Brener....)
...
Re: Zgornja Dravska dolina
In pokrajin (ne občin s 200 prebivalci-naša posebnost)... Potem pa slišiš, da jih mi ne rabimo... Jao, kam smo prišliDino S napisal/-a: Večinoma po zaslugi "privatnih" operaterjev v Italiji.
Re: Zgornja Dravska dolina
Niti ni pomembno, ali gre za zasebnega ali državnega prevoznika, povezanost dveh sosednjih regij je vedno v prvi vrsti odvisna od dogovora pristojnih politikov obeh regij oz. dežel. V državi, ki je centralizirana in ne kaže znakov po vzpostavitvi meddržavnega lokalnega prometa, še tako odprta regija sosednje države ne more najti ustreznega sogovornika, kaj šele realizirati kakršen koli projekt v tej smeri.
Mnoge države, ki so postale članice EU istočasno z našo državo, so dodobra izkoristile priložnost in s pomočjo evropskih sredstev pričele vzpostaljati prekomejne (regionalne) povezave. In tu ne gre zgolj za železniške povezave, temveč tudi za kolesarske steze, pešpoti itd. Kakršen koli projekt, ki dodatno poveže dve obmejni regiji, ima z nekaj znanja ter ekipo sposobnih ljudi praktično vnaprej zagotovljen uspeh pri pridobitvi evropskih sredstev.
Projekt MICOTRA med (Avstrijsko) Koroško in Furlanijo se je prijel, kako bo z omenjeno povezavo med Južno (Italija) ter Vzhodno (Avstrija) Tirolsko, bo pokazal čas. Od pričetka vzpostavitve nove povezave mineva tretji mesec, ali bo povezava ostala tudi prihodnje leto, bo odvisno od zapolnjenosti vlakov. Le-ti sicer vozijo med Lienzom in Fortezzo vse dni v tednu v enournih intervalih, med Lienzom in San Candidom so (seveda) pod avstrijskim "nadzorom" (sprevodnik + strojevodja).
Mnoge države, ki so postale članice EU istočasno z našo državo, so dodobra izkoristile priložnost in s pomočjo evropskih sredstev pričele vzpostaljati prekomejne (regionalne) povezave. In tu ne gre zgolj za železniške povezave, temveč tudi za kolesarske steze, pešpoti itd. Kakršen koli projekt, ki dodatno poveže dve obmejni regiji, ima z nekaj znanja ter ekipo sposobnih ljudi praktično vnaprej zagotovljen uspeh pri pridobitvi evropskih sredstev.
Projekt MICOTRA med (Avstrijsko) Koroško in Furlanijo se je prijel, kako bo z omenjeno povezavo med Južno (Italija) ter Vzhodno (Avstrija) Tirolsko, bo pokazal čas. Od pričetka vzpostavitve nove povezave mineva tretji mesec, ali bo povezava ostala tudi prihodnje leto, bo odvisno od zapolnjenosti vlakov. Le-ti sicer vozijo med Lienzom in Fortezzo vse dni v tednu v enournih intervalih, med Lienzom in San Candidom so (seveda) pod avstrijskim "nadzorom" (sprevodnik + strojevodja).
Re: Zgornja Dravska dolina
Pozdravljeni pozitivno misleči .
@Gusar občudujem tvoja foto-potepanja po železniških tirih sosednje dežele. V pozitivnem smislu je to odlična reklama za videnja teh krajev. Še posebej dodatni opisi, označbe (tudi vrhov gora) so dobra popotnica.
Nekaj drugega sem te mislil vprašati. Kako v Avstriji uspeva, da vlaki niso popisani (grafiti) ? V Sloveniji dobiš odgovor, da je to nerešljiv problem, češ da bi nadzor zahteval "ogromna" sredstva .
LP Igor
@Gusar občudujem tvoja foto-potepanja po železniških tirih sosednje dežele. V pozitivnem smislu je to odlična reklama za videnja teh krajev. Še posebej dodatni opisi, označbe (tudi vrhov gora) so dobra popotnica.
Nekaj drugega sem te mislil vprašati. Kako v Avstriji uspeva, da vlaki niso popisani (grafiti) ? V Sloveniji dobiš odgovor, da je to nerešljiv problem, češ da bi nadzor zahteval "ogromna" sredstva .
LP Igor
Re: Zgornja Dravska dolina
Kakšen nadzor.Kulturni nivo prebivalstva je na drugi višini.
Re: Zgornja Dravska dolina
Igor, morda se sliši nenavadno, a je kar težko najti odgovor na tvoje vprašanje. Nemara bi bilo prav, da bi odgovor nanj poiskala bolj pristojna osebe od mene. A ker si s prstom pokazal name, naj na kratko poskusim razložiti svoj, širši pogled na omenjeno težavo.
A v splošnem so takšni primeri vseeno redki. Ko je enkrat potreben nadzor nad vsem, kar je javno dobro, se postavi širše vprašanje problema družbe. V Avstriji je nemalokrat moč naleteti na stranske postajne tire na katerih so parkirani vagoni, lokomotive oz. celotne garniture in do katerih lahko pristopa brez težav vsakdo, saj tirov od bližnje ulice ne loči nobena ograja, niti niso deležni fizičnega ali video nadzora. Pa kljub temu na parkiranem voznem parku ni moč zaslediti nobenega grafita.
Podobno, kot za vlake, velja tudi za ostalo infrastrukturo. Ob sobotah in nedeljah zjutraj so tu in tam na odmaknjenih manjših postajah oz. postajališčih vidne posledice večernega oz. nočnega kratkočasenja mladine. A v splošnem so postaje urejene, čiste, dostopi do njih kar se da enostavni. Potnik se lahko pripelje do urejenega postajnega parkirišča, kjer pusti svoje vozilo (avto, motor, kolo), opravi toaleto, si umije roke s toplo vodo ter v ogrevani čakalnici pričaka vlak. Skratka, deležen je standarda, ki mu daje občutek cenjenosti in hvaležnosti. In hkrati pozitiven pogled na razmišljanje in poteze odgovornih, saj je ljudem v veliki meri omogočen osnoven pogoj za uporabo javnega potniškega prometa.
V špvezavi z zgornjim primerom je še posebej zanimivo opazovati potnike v vlakih, ki jih pot ne zanese ravno pogosto v Avstrijo. Večinoma gre za vlake, ki v Avstrijo pripeljejo iz oz. preko naše države. Potniki v njih ob pogledih na omenjeno prepoved pričnejo večinoma glasno negodovati.
A red in pravila je težko vpeljevati, če jih narod ne spoštuje oz. jih ne sprejema. In če posameznik ne spoštuje tistega, kar ni njegovo, mu bo fizični (ali video) nadzor kvečjemu še večji izziv, da znova pusti svoj »pečat« na vlaku ali poslopju železniške postaje. A to je že vprašanje družbe, njene miselnosti, vzgoje oz. poti, ki smo si jo zadali.
A v splošnem so takšni primeri vseeno redki. Ko je enkrat potreben nadzor nad vsem, kar je javno dobro, se postavi širše vprašanje problema družbe. V Avstriji je nemalokrat moč naleteti na stranske postajne tire na katerih so parkirani vagoni, lokomotive oz. celotne garniture in do katerih lahko pristopa brez težav vsakdo, saj tirov od bližnje ulice ne loči nobena ograja, niti niso deležni fizičnega ali video nadzora. Pa kljub temu na parkiranem voznem parku ni moč zaslediti nobenega grafita.
Podobno, kot za vlake, velja tudi za ostalo infrastrukturo. Ob sobotah in nedeljah zjutraj so tu in tam na odmaknjenih manjših postajah oz. postajališčih vidne posledice večernega oz. nočnega kratkočasenja mladine. A v splošnem so postaje urejene, čiste, dostopi do njih kar se da enostavni. Potnik se lahko pripelje do urejenega postajnega parkirišča, kjer pusti svoje vozilo (avto, motor, kolo), opravi toaleto, si umije roke s toplo vodo ter v ogrevani čakalnici pričaka vlak. Skratka, deležen je standarda, ki mu daje občutek cenjenosti in hvaležnosti. In hkrati pozitiven pogled na razmišljanje in poteze odgovornih, saj je ljudem v veliki meri omogočen osnoven pogoj za uporabo javnega potniškega prometa.
V špvezavi z zgornjim primerom je še posebej zanimivo opazovati potnike v vlakih, ki jih pot ne zanese ravno pogosto v Avstrijo. Večinoma gre za vlake, ki v Avstrijo pripeljejo iz oz. preko naše države. Potniki v njih ob pogledih na omenjeno prepoved pričnejo večinoma glasno negodovati.
A red in pravila je težko vpeljevati, če jih narod ne spoštuje oz. jih ne sprejema. In če posameznik ne spoštuje tistega, kar ni njegovo, mu bo fizični (ali video) nadzor kvečjemu še večji izziv, da znova pusti svoj »pečat« na vlaku ali poslopju železniške postaje. A to je že vprašanje družbe, njene miselnosti, vzgoje oz. poti, ki smo si jo zadali.