Dolina Pustertal
Re: San Candido - Dobbiaco
Gusar napisal/-a:[img]http://s28.postimg.org/8nbv3mxy5/DSC09570.jpg
[img]http://s28.postimg.org/3m4h29qhp/DSC09586.jpg
[img]http://s28.postimg.org/syj4c70wt/DSC09587.jpg
[img]http://s11.postimg.org/xuuf4si8j/DSC09589.jpg
[img]http://s28.postimg.org/7u4b84y8t/DSC09591.jpg
[img]http://s28.postimg.org/64v802ijh/DSC09593.jpg
[img]http://s28.postimg.org/y699drntp/DSC09596.jpg
[img]http://s28.postimg.org/aki8j2kbh/DSC09600.jpg]
[img]http://s28.postimg.org/3wq8a7q71/DSC09602.jpg
[img]http://s28.postimg.org/bvpzrjfx9/DSC09603.jpg
Kakšne lepe postaje (predvsem Dobbiaco-Toblach). Pa zakaj se tudi pri nas ne prenavlja tako ? Lesa, ki je lep material imamo dovolj...
Res lep primer, ko gredo z roko v roki estetskost, uporabnost (vse, kar moderna postaja rabi) in ohranjanje kulturne dediščine
Lep pozdrav :)
http://www.youtube.com/user/Zelenc97
http://www.youtube.com/user/Zelenc97
Re: Dolina Pustertal
O lepoti postaj bo že res, o zadnjem stavku, da imamo doma dolj lesa pa nisem prepričan. Se močno boji da iz dveh večjih delujočih žag v RS ne more biti ne vem koliko lesa, v trgovini pa v glavnem kupiš samo les razžagan v Avstriji, izvor lesa je pa vsa bližnja in daljnja okolica. Sicer pa, ker smo na železnicškem forumu je to vzpodbudno, se vsaj kaj domačega prevaža po železnici, pa magari hlode v Romunijo.Kakšne lepe postaje (predvsem Dobbiaco-Toblach). Pa zakaj se tudi pri nas ne prenavlja tako ? Lesa, ki je lep material imamo dovolj...
LPL
Re: Dolina Pustertal
Samo na tole o lesu bi rad odgovoril, @Gusarju pa se oproščam za smetenje teme (upam, da ne zaide preveč s tirov).Ljubitelj napisal/-a:O lepoti postaj bo že res, o zadnjem stavku, da imamo doma dolj lesa pa nisem prepričan. Se močno boji da iz dveh večjih delujočih žag v RS ne more biti ne vem koliko lesa, v trgovini pa v glavnem kupiš samo les razžagan v Avstriji, izvor lesa je pa vsa bližnja in daljnja okolica. Sicer pa, ker smo na železnicškem forumu je to vzpodbudno, se vsaj kaj domačega prevaža po železnici, pa magari hlode v Romunijo.Kakšne lepe postaje (predvsem Dobbiaco-Toblach). Pa zakaj se tudi pri nas ne prenavlja tako ? Lesa, ki je lep material imamo dovolj...
LPL
Slovenija je 60% pokrita z gozdom in ima zelo velik potenical v tej surovini. Da sta samo dve žagi, je jasen znak, kako ne znamo izkoristit tega, kar imamo. Če bi bila kakšna vizija v glavah odgovornih, bi znali ta vir tudi dobro izkoristiti, predelati - ustvariti dodano vrednost.
Isto je z vodnimi viri in železnico - na račun naše vode spet služijo tujci (tako kot pri lesu), prometna lega Slovenije je zelo ugodna, pa je tudi ne znamo dovolj izkoristiti. Gozd je naše zeleno zlato, voda pa kristalno zlato.
Ko gledam @Gusarjeve posnetke, res občudujem kako znajo npr. Avstrijci izkoristiti svoje potenciale (predvsem, kar se tiče železnice in turizma) in kako dobro imajo urejen sistem. Pa zakaj v Sloveniji tega ni? Zakaj ne bi Bohinjka bila kot Tirolska proga? Še tujci nas promovirajo (Lonely planet pred kratkim).
Mogoče zveni čudno, ampak mislim da je Slovenija en sam diamant, ki leži pred našimi nosom. A ga je tako težko pobrat in ga zbrusit?
Lep pozdrav :)
http://www.youtube.com/user/Zelenc97
http://www.youtube.com/user/Zelenc97
Re: Dolina Pustertal
Hudič je le, da znajo diamante brusiti samo v Antwerpnu in ne v dolini Soče in Sloveniji.Mogoče zveni čudno, ampak mislim da je Slovenija en sam diamant, ki leži pred našimi nosom. A ga je tako težko pobrat in ga zbrusit?
LPL
Re: Dolina Pustertal
Komentarji so več kot dobrodošli. Nenazadnje je forum namenjen vsem nam. Teme, ki sem jih sam odprl, nikakor niso namenjene zgolj meni. Tega si še najmanj želim.
Sam bi ob bok lesni industriji, železnici in turizmu dodal kar večino ostalih segmentov, ki našo severno sosedo uvrščajo v sam vrh po kvaliteti življenja. Naravne danosti so zgolj eden izmed povodov, ki ob znanju in posledično pravilni strategiji oz. izkoriščenosti pripomorejo k blaginji vsega prebivalstva.
A da ne zaidem preveč na stranpot, še beseda, dve, o lesu oz. žagah. Nanje sem postal pozoren že v začetku svojih "železniških potepov" po Avstriji. Sprva sem jih kar pogosto slikal, tu in tam se je katera od njih znašla tudi na tem forumu. A sem jim sčasoma namenjal vse manj pozornosti, vsaj v fotografskem smislu. Slika se je namreč ponavljala malodane ob vsakem naslednjem obisku Koroške. In tudi v ostalih deželah ni nič drugače. Vsakokratni vonj po lesu že od daleč oznanja, da se tudi v naslednjem naselju nahaja žaga. In res, vsaka malo večja vas ima svoj lesni obrat. Brez pretiravanja.
Po drugi strani ni le število lesnih obratov tisto, kar nas tako očitno razlikuje od Avstrijcev. Tudi odnos do lesa (in mnogih naravnih bogastev) je kot dan in noč. Ko zgolj pomislim na zadnjo ujmo v obliki žledoloma...Resda avstrijskih gozdov ni prizadela v takšnem obsegu, kot naših, a je vseeno tudi pod severnimi pobočji Karavank povzročila nemalo škode (če se prav spomnim, je poskrbela tudi za nekajdnevno zaporo proge med Podrožco in Beljakom). Morda celo bolj, kot na razredčene gozdove, so dober teden dni po žledolomu ob ponovnem obisku severne sosede v oči padli kupi poškodovanega drevja, ki so ga ponekod celo že odvažali. Medtem, ko v naših gozdovih še danes ležijo podrta oz. poškovana drevesa izpred dveh let in pol.
Sam bi ob bok lesni industriji, železnici in turizmu dodal kar večino ostalih segmentov, ki našo severno sosedo uvrščajo v sam vrh po kvaliteti življenja. Naravne danosti so zgolj eden izmed povodov, ki ob znanju in posledično pravilni strategiji oz. izkoriščenosti pripomorejo k blaginji vsega prebivalstva.
A da ne zaidem preveč na stranpot, še beseda, dve, o lesu oz. žagah. Nanje sem postal pozoren že v začetku svojih "železniških potepov" po Avstriji. Sprva sem jih kar pogosto slikal, tu in tam se je katera od njih znašla tudi na tem forumu. A sem jim sčasoma namenjal vse manj pozornosti, vsaj v fotografskem smislu. Slika se je namreč ponavljala malodane ob vsakem naslednjem obisku Koroške. In tudi v ostalih deželah ni nič drugače. Vsakokratni vonj po lesu že od daleč oznanja, da se tudi v naslednjem naselju nahaja žaga. In res, vsaka malo večja vas ima svoj lesni obrat. Brez pretiravanja.
Po drugi strani ni le število lesnih obratov tisto, kar nas tako očitno razlikuje od Avstrijcev. Tudi odnos do lesa (in mnogih naravnih bogastev) je kot dan in noč. Ko zgolj pomislim na zadnjo ujmo v obliki žledoloma...Resda avstrijskih gozdov ni prizadela v takšnem obsegu, kot naših, a je vseeno tudi pod severnimi pobočji Karavank povzročila nemalo škode (če se prav spomnim, je poskrbela tudi za nekajdnevno zaporo proge med Podrožco in Beljakom). Morda celo bolj, kot na razredčene gozdove, so dober teden dni po žledolomu ob ponovnem obisku severne sosede v oči padli kupi poškodovanega drevja, ki so ga ponekod celo že odvažali. Medtem, ko v naših gozdovih še danes ležijo podrta oz. poškovana drevesa izpred dveh let in pol.