Pozdrav.
Tako, dopust je pri koncu
(ja, jutri pa spet na šiht....Hej, pa saj ni tako slabo, se bom po dveh tednih spet z vlakom peljal...
)
Letos smo spet šli na Jadran, tokrat na Ugljan, v kraj z meni zabavnim imenom, Kukljico. Seveda sem zraven vzel mojo novo fotopridobitev. Še več, moje ženske, ki so me za rojstni dan razveselile z digiškljocem, so mi tik pred odhodom kupile še knjigo o fotografiji, ki jo je en ameriški stric, ki sliši na ime Scott Kelby (več ne bom povedal, da ne bom reklame delal), vkup spisal. Tako bom na dopustu lažje delal vaje in bom tako boljši vajenec.....
Ko smo po manjših "čakanjih" le prispeli v Zadar in se uspešno vkrcali na trajekt, se je kmalu ponudil prvi prizor, ki ga nikakor nisem smel zamuditi (eee....knjige takrat še nisem načel, je bila še v celofanu...). Ta morski tič je prav poziral...
No, po namestitvi v apartmaju, ogledu strateških točk na obali, prespani noči itd.... sem se lotil omenjene knjige. Začel sem jo brati kar tako, nekje bolj na sredi
...Na srečo knjiga to dopušča. Tako sem prebral poglavje o fotografiranju cvetja in na koncu mi je v glavi odzvanjal Scottov nasvet, kaj nasvet, ukaz: "Nikoli, res nikoli ne fotografirajte cvetja od zgoraj!!!! Raje poskusite od strani.". Pred našo teraso (pravzaprav pod, smo bili v prvem nadstropju) se je bohotil oleander. Pa poskusimo. Kako pa spraviti cvetje pod teraso v nivo objektiva? Hja, fotič lepo okrog vrata obesit, se globoko čez ograjo nagnit, tako, da fotič binglja na pasu, LCD ekranček zasukati tako, da je "ciljanje" sploh možno, izostritev in....škljoc....
Naslednja lekcija, ki sem jo absorbiral, se je tikala gibajočih objektov (nujno upoštevati pri slikanju vlakov
). Ta pravi, da je potrebno na sliki gibajočega predmeta v smeri gibanja pustiti nekaj prostora, da se lahko objekt "odpelje". Pa poskusimo....Aha, tam se enemu stricu v gliserju zelooo mudi....Pa še veter mu piha nasproti in dela majhne valove, po katerih gliser lepo "ploska"....Lepo ga naciljam, zoomiram in mu s prstom na sprožilcu sledim....taaako, pooočasi, "plosk" - "škljoc" in to je nastalo....
Mislim, da ima dovolj prostora, da se bo lahko odpeljal....So pa tudi takšni, ki jim veter prav pride...
Nato pa sem prebral naslednjo lekcijo, ki pravi, da je pravi čas za slikanje pokrajin ob zori ali ob večernem mraku. Za zoro se imam preveč rad, kdo bo vstajal ob štirih zjutraj, mrak, ta pa ni problematičen...
Na izletu na sosednjem Pašmanu smo naleteli na pravšnje razmere za prvo slikanje sončnega zahoda....Kaj sem že prebral o slikanju silhuet?....."Evaaaa, poziraaat..." (Eva je, MMG, moja hčerka in "veliki šef"
). Hitro, sedaj pa osvetlitev, pa zaslonka, pa ISO, pa kompenzacija osvetlitve, pa.....Na srečo je moj fotič prav primeren za takšne, kot sem jaz, bolj tupčkane...Ima program za slikanje sončnih zahodov
Hitro selektor obrnem in...."škljoc"....
moja najbolj "umetniška" slika do sedaj....
Ob prihodu domov pa dilema:"Kako slikati sončni zahod, če imaš teraso proti vzhodu in breg za hrbtom?" Jaaa, oblake ponucaš...
In ko se mrak prevesi v noč, je tukaj že nov objekt, ki ga je "pod mus" potrebno slikat, mesec namreč. Za tega se je bilo potrebno prav potrudit in nekaj nastavitev sprobat...
Ja, pa navodila za fotič sem ime zraven, Noti je pisalo, da zna poslikati več slik za izdelavo panoramskega posnetka, ki se ga nato izdela s priloženo programsko opremo v računalniku. Pa poskusimo, kar iz roke, z dvema posnetkoma. In tako izgleda Kukljica iz valobrana...
Za zaključek pa še replika @Zbowetu, katerega hči je nora na konje...Pri nas smo na istem....Kot je že @Borisg v PS ugotavljal, da v Pesnico zahajam zaradi "kojnskih poslov". Tole so ti konjski posli....Sabranita in Eva "v elementu"...
Tako, grožnja je bila spet izpolnjena.....
LP
Jože
