VLAKI.INFO

Odlicno!

Podpišem!

Odlične slike

nejko077 napisal/-a:Odlične slike

Slažem se!

Najlepša hvala vsem za komentarje !

****

Vse nadaljnje fotografije posnete na odseku Pragersko-Šikole in železniški postaji Pragersko, dne 12. 2. 2019.

SŽ 664-102, strojna vožnja s Pragerskega proti Ormožu.


SŽ 813/814-101, vlak LP 3820 Maribor–Ormož.




SŽ 342-010 z MV 247 "Citadella" Ljubljana–Hodoš–Budimpešta.


SŽ 711-019/020, vlak LP 3861 Murska Sobota‒Maribor.

Potniški promet.

SŽ 713/715-107, LP 3215 Ljubljana–Metlika. Gatina, 15. 2. 2019.


SŽ 312-121/317-111/312-122, LPV 2221 Ljubljana-Litija. Kresnice, 19. 2. 2019.


SŽ 312-123/317-112/312-124 + 312-1XX, LPV 2258 Dobova-Ljubljana. Kresnice, 19. 2. 2019.


SŽ 342-010, RG 629 Ljubljana–Dobova. Kresnice, 19. 2. 2019.


SŽ 312-115/317-108/312-116 + 312-0XX, LPV 2225 Ljubljana–Litija. Kresnice, 19. 2. 2019.

Mislim, da si malo preveč "navil" rdečo pri Desirotih in Moped, drugače pa super slike

Matej, pozdravljen. Po Tvojem zapisu sem še enkrat preveril svoje fotografije. Na treh monitorjih. Rdeča barva vozil resda odstopa od barvno neizrazite (zimsko zaspane) okolice, vendar nikdar nisem dobil občutka, da gre čez mejo. Vsekakor pa barve ne morejo biti "navite", saj je bila saturacija med procesom obdelave le minimalno privzdignjena. Če bi se še enkrat lotil obdelave istih fotografij, bi morda katero le malenkostno potemnil.

ÖBB RCC Slovenija 1293 015. Postojnska vrata, 2. 3. 2019.


SŽ 541-104 + 541-014 + 541-0XX. Mostičje, 2. 3. 2019.


SŽ 713/715-113, LP 3235 Ljubljana–Metlika. Žalna, 23. 3. 2019.

MatejP napisal/-a:Mislim, da si malo preveč "navil" rdečo pri Desirotih in Moped, drugače pa super slike

Mislim, da boš moral kalibrirat monitor. Tudi pri meni so Aljaževe fotke povsem korektnih barv...pravzaprav odlične.

21. 5. 2019

Za danes krajši fotopis oziroma mini serija dokumentarnih fotografij.

Začenjam na postaji Celovec. Na tiru 4 me čaka dvodelni Siemensov Desiro v dizel izvedbi. ÖBB 5022 025-8 uradno. Garnitura je bila nedavno prenovljena, od zunaj in znotraj. Vse z namenom, da se poistoveti z ÖBB-jevo blagovno znamko Cityjet.


Z Desirojem potujem do Volšperka, tretjega največjega mesta dežele Koroške. Linija Celovec−Volšperk je sestavni del koroškega S-Bahn omrežja in nosi številko 3.



Potovanje je iz več aspektov zelo zanimivo. Vlak med potjo popelje po treh oziroma štirih progah, zgrajenih v različnih časovnih obdobjih. Relacija Celovec−Grabštanj−Velikovec/Sinča vas−Pliberk pripada Koroški ali Dravski progi (Drautalbahn), odsek Pliberk−Št. Pavel zaokrožuje Podjunsko progo (Jauntalbahn), zaključek med Št. Pavlom in Volšperkom pa je del Labotske proge (Lavanttalbahn). Da bi bila situacija še nekoliko bolj pestra, se v zgodbo vse bolj vpleta gradnja nove proge Gradec−Celovec (Koralmbahn), ki se na različne načine prepleta z obstoječo Koroško progo. Med Celovcem in Grabštajnom, vključno z železniško postajo v slednjem mestu, je Koralmbahn v celoti "povozil" staro progo. Odsek je sedaj v celotni dolžini dvotiren, elektrifikacija je v delu. Med Grabštajnom in Pliberkom se trasi trasi Koroške proge in Koralmbahna ločita, vendar se na določenih mestih povsem približata ali celo križata. Trasa Koralmbahna na tem odseku je še v gradnji, fotografija 1 in fotografija 2 (se opravičujem za slabo kvaliteto).

Po uri in dvajsetih minutah vožnje smo prispeli do končne postaje - Volšperk. Labotska proga se sicer nadaljujejo proti severu vse do Zeltwega na Rudolfovi železnici, vendar brez rednega potniškega prometa. Postaja v Volšperku je bila nedolgo nazaj obnovljena in modernizirana. Potniškemu prometu sta namenjena dva tira z otočnim peronom in izvennivojskim dostopom. V postajnem poslopju je lično urejena čakalnica, sanitarije in kartomat. Za invalide je dobro poskrbljeno. Le nekaj korakov stran je avtobusna postaja. Preostali tiri so namenjeni precej živahnemu tovornemu prometu. Lokalna proga pa to . Postaja bo v nekaj letih dočakala elektrifikacijo. Logično, proga do Volšperka se bo navezovala na Koralbahn.


Potniški promet v današnjih časih vzdržujejo Desiroji in cityshuttle kompozicije s Herkulesi (ÖBB 2016). Tovorni promet je v domeni ÖBB 2016 in 2068. Desiroji so večinsko "preobraženi" v Cityjet shemo, le peščica jih še nosi staro podobo. Za tovrstne lokalne povezave so omenjene garniture ravnopravšnje, za kaj več pa vendarle ne.


Potovanje mi je bilo kljub slabemu vremenu izredno všeč. Neizmerno se veselim povratka čez nekaj let, ko bo železniški svet ob Dravi kazal drugačno podobo.

leteči vlak napisal/-a:. Neizmerno se veselim povratka čez nekaj let, ko bo železniški svet ob Dravi kazal drugačno podobo.

Ja teh nekaj let bo še dolgih. . Severna cev še vedno ni prevrtana. Manjka še ~3400 metrov. In s trenutno hitrostjo vtranja, ki je do 20 metrov na dan (se zgodi tudi manj kot 5 metrov), še dolgo ne bo. Če pa še malo nadaljujem v OT....
...je pa zanimivo poslušati panične odgovore, kako nas bo sedaj vse "obšlo", pa trdim da ne. Za nas Slovence je bolj interesantno gradbišče pod Semmeringom. . Sedaj ko svobodnjakov ni več na prometnem ministrstvu, potem bo Špilje spet malenkost pridobilo na prioriteti. In tako, boš lahko čez 8 let spet imel direktne vlake do Prage, z enim prestopom pa celo do Berlina, preko Prage. Ni slabo. . Za tovorni promet, pa se tudi ni za bati. Sorry za mali OT.

Nič hudega za tale OT. Nasprotno, nadvse dobrodošel je. Se priporočam še za kakšno informacijo .

No, vsekakor se zavedam, da bomo morali do popolnoma zgrajenega Koralmbahna počakati še kar nekaj časa. Je pa že dandanes zanimivo opazovati preplet hitre proge v nastajanju in starih lokalnih in regionalnih železnic. Potovanje med Celovcem in Volšperkom ali pa Gradcem in Lončem (via Werndorf) je dandanes zelo zanimiva izkušnja polna kontrastov.

Še nekaj iz Avstrije, tokrat s Štajerske. S potniškim prometom na relaciji Gleisdorf−Weiz, občasno tudi Gradec−Gleisdorf, operira podjetje Steiermarkbahn und Bus (StB), nekdaj poznano pod imenom Steiermärkische Landesbahnen (STLB). Na spodnjih fotografijah prikaz zunanjosti in notranjosti dizel motornikov serije 5047, proizvedenih v tovarni Jenbacher Werke. StB ima v lasti dve garnituri. Posneto v februarju 2019.

Preteklo soboto se je v Borovlje na avstrijskem Koroškem vrnil železniški vrvež. Člani društva Nostalgiebahnen in Kärnten (NBiK) so zakurili kotel 131 let starega stroja, obenem so na stežaj odprli vrata tehniškega muzeja in poskrbeli za vsesplošno prijetno vzdušje. Več o aktivnostih društva si lahko ogledate na naslednjem naslovu: https://www.nostalgiebahn.at/

Osrednja atrakcija tokratnega dne je bila Adele. Dvoosna parna lokomotiva, narejena leta 1888 v Budimpešti, prvotno namenjena vleki tramvajskih vozov. Zadnja leta domuje v Borovljah. V soboto je zainteresirane obiskovalce popeljala po približno šest kilometrov dolgi progi med Borovljami in Sveto vasjo (Ferlacher Bahn). Na omenjeni relaciji rednega prometa, tako potniškega kot tovornega, že dolgo ni več. Edino muzejski vlaki še vnašajo življenje in ohranjajo upanje na boljši jutri.












Po zaključeni vožnji je sledil še ogled tehniškega muzeja Historama, ki resnično fascinira z izložbeno kvadraturo. Najštevilčneje je zastopana zbirka cestnih vozil, ki obsega praktično vse od motorjev, osebnih avtomobilov, avtobusov, tovornjakov ter gradbenih in kmetijskih strojev. Svoje mesto pod streho je našlo tudi zavidljivo številno tirnih vozil, predvsem tramvajev, in vodnih plovil. Spodaj sta dve fotografiji za pokušino, muzej vsekakor vreden ogleda.

Prikolica dubrovniškega tramvaja št. 25.


Saurerjevo tovorno vozilo, nekdaj v lasti ÖBB.

Nekaj "kolodvorskih" fotografij iz osrednje Hrvaške. Datum nastanka vseh fotografij: 19. 9. 2019.

HŽ PP 1142 005 na vlaku EN 415 Schwarzach−St.Veit–Beograd Centar. Odhod s postaje Zagreb Glavni kolodvor.


HŽ PP 6112 007 v Dugi Resi kot vlak 4100/4105 Zagreb GK−Duga Resa−Zagreb GK.




HŽ PP 7122 006, 4406 Duga Resa−Bubnjarci.


HŽ PP 1141 382 s klasiko 4061 Ogulin−Zagreb GK.


ÖBB RCCC 1116 026, odhod iz Velike Gorice v smeri Siska, Sunje...