Črno bela fotografija je tudi meni čedalje bolj pri srcu, čeprav po mojem ne spada ravno na vsako fotko. Pred časom sem našega člana Miškota povprašal za nasvet glede pretvorbe v ČB in podobne stvari in mi je odpisal zelo konkreten odgovor. Tale njegov odgovor bom prilepu semle z upanjem ,da ne bo jezen in da še vi izveste:
Misko napisal/-a:
....................
Glede tvojega vprašanja pa najprej – razne metode pretvorb so le različne poti do istega cija – dobre ČB slike, ki pa se vse začnejo pri dobri barvni sliki, ki jo želiš pretvoriti. Tu ne mislim na osvetljenost, ostrino in kompozicijo – te so samo po sebi umevne lastnosti, ampak kontrast, nasičenost in razpon osvetljenosti od polne črnine do polne beline (razen seveda v posebnih primerih, kot so nočna fotografija, eksperimenti in podobno). Eden od predpogojev za res dobro kvaliteto čb slik je tudi, da slikaš v RAW formatu, saj ti le ta edini da dobro startno osnovo - neokrnjen zapis tega, kar je kamera oziroma njen senzor videl in zabeležil.
Toliko za uvod, čeprav sem prepričan, da te stvari veš, saj praviš, da si brskal po internetu za odgovori. Glede mojega načina pretvarjanja slik pa – nič posebnega ali revolucionarnega. Najbolje bo, če ti na kratko kar opišem moj „workflow“ (opravičujem se za uporabo nekaterih angleških izrazov, a ker so vsi programi napisani v angleščini bi jaz najprej moral najti ustrzen slovenski izraz, ti pa to potem prevesti nazaj v angleščino, da bi ugotovil o čem govorim in ni nujno, da bi to bilo isto). Ne vem sicer, kateri program uporabljaš za obdelavo slik, a večina – razen mogoče tistih, ki pridejo z aparatom – jih deluje na isti način in z enakimi orodji. Sam uporabljam adobejeva Photoshop CS4 in Lightroom 2.3, prvega za res natačne in/ali zahtevne obdelave, drugega pa za običajne pretvorbe ter/ali za obdelavo večjega števila slik hkrati.
Kot rečeno, najprej obdelam sliko do konca v barvah, kot da bi jo nameraval uporabljati tako (kar je običajno tudi slučaj, saj shranim obe verziji – barvno in črno belo). To pomeni, da sliko obrežem, če je to potrebno in jo pretvorim v mojo standardno velikost za tisk – 30 x 20 cm pri 300 dpi.
Naslednji korak je uravnava razpona osvetljenosti, kar naredim z „levels“. To je zelo pomemben korak in predpogoj za kvalitetno sliko, saj zagotovi, da je izkoriščen celotni razpon osvetlitve in nima porezanih ali zgoščenih temin ali najsvetlejših delov. „Levels“ najbrž poznaš, podrobnejše opise uporabe pa najdeš na spletu. Važno je, jih nastaviš tako, da histogram sega preko celotnega razpona, od 0 do 255, ne manj in ne preko.
Naslednji korak je splošna nastavitev kontrasta slike, kar naredim z „curves“. Običajno digitalne slike, še posebno te v RAW formatu niso posebno kontrastne, zato je to naslednji pomemben korak pri obdelavi slik. Tu ni konretnih vrednosti – oči so edino merilo, velja pa poudariti, da pretiravanje
ni priporočljivo saj hitro izgubimo risbo v teminah in/ali v svetlih predelih.
Ko sem s splošnim izgledom zadovoljen, se posvetim detaljem, saj je le redkokatera slika že dovolj dobra s samo splošno obdelavo. Kot pravi pregovor, hudič tiči v detaljih, ravno tako pa tudi vrhunska kvaliteta slike.
V vsaki sliki je kup podrobnosti, ki zahtevajo dodatno obdelavo – dosvetljevanje - „dodging“ ali zatemnjevanje - „burning“ - deli obraza, razne presvetle površine, odboji svetlobe, zelo svetla ali temna oblačila in podobno, kjer so se izgubili detalji in jih je treba priklicati, ali pa so presvetlitve moteče, ker pritegujejo pozornost in jih je potrebno zatemniti. Tu nastopi uporaba mask - „selections“, ki posege omejijo na skrbo izbrano področje. Ko je to določeno, je na vrsti izbira ustreznega orodja za poseg, teh pa je kar nekaj - „adjustments“ kot so „curves“, „Brightness/Contrast“, „Channel Mixer“, „Hue/Saturation“ itd, ali orodja iz „Tools“ palete - „Dodging and burning“, „Cloning“, „Patch“, „Healing“, pa tudi „Brush“ and „Airbrush“, če je to potrebno
Šele ko so vsi detalji obdelani in je barvna slika taka, da sem z njo zadovoljen, pride na vrsto pretvorba v ČB. Kot si sam ugotovil, obstoja več načinov, vendar je najboljši tisti z „Channel Mixer“, saj ti omogoča, da z različnimi vrednostmi posameznih barvnih kanalov - osnovnih barv rdeče, zelene in modre – prideš do optimalne ČB slike in dosegaš učinke, kot da si pri slikanju z ČB filmom uporabil razne barvne filtre.
Kako nastaviti vrednosti posameznih kanalov? Vse je odvisno od slike same, od njene vsebine - pokrajina, nebo, obrazi, oblačila – vsaka od komponent zahteva svoje nastavitve in prilagoditev eni lahko poslabša ali uniči drugo. Zato nemalokrat delam večplastno – z večimi „layerji“ in maskami, kjer izoliram posamezna področja slike – nebo, obraz, obleka ali njen del – jih optimiziram, nato pa „layerje“ združim v enotno sliko.
Kot zadnje še običajno popravim kontrast, saj ČB slike po navadi potrebujejo nekoliko večjega kot barvne, je pa to seveda spet stvar avtorja in njegovih oči – sam imam pač rajši nekoliko kontrastnejše slike.
Toliko glede mojih postopkov. Kot vidiš, pot do dobre ČB slike ni čisto enostavna in stvar samo enega klika z miško. Ni sicer nujno, a veliko pomaga, če si nekoč izdeloval in obdeloval slike po klasičnem postopku v temnici, saj je bilo potrebno veliko trikov in ročnih spretnosti za dosego res dobre kvalitete.
Če so tvoje ambicije glede obdelave fotografij res velike, bi ti svetoval, da v knjigarni Mladinske knjige v Konzorciju, na oddelku za fotografijo poiščeš in si pogledaš knjigo velikana ČB fotografije Ansel Adamsa The Print, ki se sicer nanaša na klasično izdelavo fotograij, a so le orodja drugačna, principi in poti do dobre fotografije pa so isti.
..............
Miško