Poslastica med železniškimi videi na YouTube...

[Misko]

...še posebno za ljubitelje parnih lokomotiv. Video je nastal v sodelovanju med Lerro Productions, ameriške fotografske in filmske družbe, ki se med drugim ukvarja tudi z organiziranjem poustvarjanja minulih časov, kjer ste lahko prisotni proti plačilu in slikate ali snemate "zgodovinske" posnetke, ter Steam Railroading Institute (SRI) iz Michigana. Slednje je združenje prostovoljcev-ljubiteljev parnih lokomotiv, ki je pred 40 leti nastalo, da bi rešili in obnovili parno lokomotivo 1225 družbe Pere Marquette, ki jo je ta družba poklonila Michiganski državni univerzi, tu pa je nato deset let propadala. Danes to združenje šteje na stotine članov, ima dve, s prostovoljnim delom popolnoma obnovljeni parni lokomotivi, ki sodita med največje aktivne parne lokomotive v ZDA, dve diesel lokomotivi, kup tovornih in potniških vagonov ter kurilnico in delavnice, ki so kot v bistvu živ muzej. V kraju Owosso, kjer domujejo, vsako leto priredijo veliko srečanje, t.i. Train Festival, ki traja 4 dni in na katerem zberejo kup muzejskih vlakov in lokomotiv iz vseh koncev ZDA; letošnjega se je udeležilo čez 36.000 obiskovalcev, 13.000 pa se jih je tudi peljalo z muzejskimi vlaki. Poleg tega skozi celo leto prirejajo celodnevne izlete s parno vleko - med drugim v božičnem času tudi izredno popularen North Pole Express - ter vodene izlete po delavnicah z ogledom v živo vzdrževanja parnih lokomotiv, imajo ogromno maketo, prodajajo spominke in videe ter tako skrbijo za popularizacijo železnice ter železniške zgodovine, še posebej iz obdobja pare, ki se je na ameriških železnicah končalo v začetku 60-tih.

V profesionalno posnetem videu, ki pa je lahko zgled vsem nam, ki se amatersko ukvarjamo s snemanjem vlakov, nastopata obe lokomotivi SRI, Pere Marquette 1225 in Nickel Plate Road 765, ki družno v pripregi vlečeta tovorni vlak z vagoni iz obdobja, ko sta bile še v aktivni službi (1941-1959). Avtentičnost posameznih kadrov dopolnjujejo še druga vozila iz tega obdobja, ki "nastopajo" v stranskih vlogah - John Deere traktorji in Fordova poltovornjačka - pickup iz 50tih in predvojni model T.

Kot rečeno, obe zvezdi filma sta dve od največjih aktivnih parnih lokomotiv v ZDA. Obe je izdelala tovarna lokomotiv Lima iz Ohia, ki je izdelovala izvrstne parne lokomotive od leta 1870 do petdesetih let prejšnjega stoletja, ko so naročila za parne lokomotive usahnila. Združena s še dvema drugima prozvajalcema v korporacijo Baldwin-Lima-Hamilton se je poskusila tudi v izdelavi dizel-električnih lokomotiv, a so bile te v primerjavi z izdelki tovarn General Motors, Alco in General Electric neuspešne in tako so leta 1956 tovarno zaprli.

Obe lokomotivi sta tipa Berkshire (kolesno zaporedje 2-8-4 ali 1'D2'h) in sodita v tako imenovano skupino Super Power lokomotiv, to je visoko-zmogljivih parnih lokomotiv, pri katerih načrtovanju so bili uporabljeni najnovejši tehnični dosežki in spoznanja tedanje dobe. Lokomotive, ki so sodile v to skupino, so imele izredno zmogljive kotle z višjimi pritiski kot je bilo običajno (16 do 21 atm), termične sifone, ogromna kurišča (zato tudi dvoosni podstavni voziček pod njimi), kotalne ležaje na oseh in gonilnem drogovju, seveda pa tudi mehanično kurjenje (še kako dobrodošlo pri porabi 1 tone premoga na 21 km) in mehanični pomik krmilja. Predvsem pa so se odlikovale z veliko močjo in velikimi pogonskimi kolesi (1,70 do 1,80m premera), kar jim je dopuščalo relativno visoke hitrosti (110 km/h) in čeprav so bile to prvenstveno tovorne lokomotive so ji pogosto uporabljali za vleko težkih ekspresnih vlakov, še posebno v goratih predelih. Koncept Super Power lokomotiv je nastal konec dvajsetih let prav v tovarni Lima, zasnoval pa ga je njihov glavni inženir William E. Woodard, a so ga kasneje povzeli tudi njeni tekmeci.

Več o obeh lokomotivah lahko preberete v Wikipedii na naslednjih povezavah:

Nickel Plate Road 765
http://en.wikipedia.org/wiki/Nickel_Plate_765

Pere Marquette RR 1225
http://en.wikipedia.org/wiki/Pere_Marquette_1225

Priporočam ogled videa v HD kvaliteti in in na celem zaslonu ter ob polni jakosti zvoka. Staccato obeh izpuhov sočasno ter čudovita melodija takoimenovane "steamboat whistle" - ladijske piščalke se zlivajo v mogočno simfonijo pare. Uživajte!

Povezava na video

Miško

[Tono]

Zdravo Miško,

upošteval sem tvoj recept okoli ogleda filma v visoki kakovosti ter zvočnikov na polno glasnost. In vzel sem dvojno dozo ...

Z eno besedo: izvrstno.

Ob tem naj še izrazim misel mojega očeta, ki se mu je utrnila, ko sva minuli petek obiskala železniški muzej:

"Ko si bil še otrok, sva pogosto šla na ptujsko železniško postajo gledati parne lokomotive, ki so bile takrat še žive. Tokrat pa si me ti peljal parne lokomotive gledati v muzej."

Res je, čas hitro, prehitro teče. Medtem je minilo skoraj 40 let. In takšnih strojev ne delajo več.

Lep pozdrav s Ptuja,

Tono

[Misko]

upošteval sem tvoj recept okoli ogleda filma v visoki kakovosti ter zvočnikov na polno glasnost. In vzel sem dvojno dozo ...

Upam, da tvoji in sosedje ob tem niso tolkli po vratih, stenah in/ali stropu...

"Ko si bil še otrok, sva pogosto šla na ptujsko železniško postajo gledati parne lokomotive, ki so bile takrat še žive. Tokrat pa si me ti peljal parne lokomotive gledati v muzej."

Res je, čas hitro, prehitro teče. Medtem je minilo skoraj 40 let. In takšnih strojev ne delajo več.

Lep pozdrav s Ptuja,

Ko bi vedel, kolikokrat sem se pred petdesetimi leti vozil po tej progi v Prekmurje in nazaj - lesene klopi, Pintsch plinske luči (http://en.wikipedia.org/wiki/Pintsch_gas za tiste mlajše, ki ne vedo, kaj je to), 53-tka na čelu, podnevi telegrafske žice, ki so se valujoče pojavljale in izginjale v zgornjem delu okna, ponoči snopi isker, ki so frčali mimo... Odhod iz Ljubljane ob polnoči, 03 ali 06 na čelu, prihod v Pragersko ob 3 zjutraj, nato 3 ure čakanja na zvezo za Ormož, ob čaju (zame, ne za očeta ) v kolodvorski čakalnici in opazovanju sončnega vzhoda ter štorkelj na dimniku stavbe onstran postajnih tirov, pa neskončno dolga vožnja po Dravskem in Ptujskem polju, s postanki pri vsaki drugi jablani - Šikole, Cirkovce, Strnišče...Hajdina, Zamušani, Osluševci, Velika Nedelja - kaka hecna imena, potem pa v Ormožu hajd iz vlaka pa tek do drugega vlaka z drugo 53-tko, ki je stal v štucu ob stranišču (še danes, po 50 letih je isto), pa še dobri dve uri vožnje do Murske... Kadarkoli sem skozi okno gledal ljutomersko postajo, sem razmišljal kako daleč je še do tja. Še ko smo vozili čez most preko mogočne Mure je ostalo skoraj pol ure vožnje. V Soboto je vlak prišel, če me otroški spomin ne vara, okoli poldneva, po skoraj 12 urah vožnje. Ni čuda, da sem vzljubil vlake...

Čas res teče...

Miško

[IBANEZ15]

Pozdravljen!
Najlepša hvala za prekrasen video.

[andrazon]

Ja Ameriške lokomotive so res lepe , edino piščalke me motijo