Stran 3 od 3

Re: Razno

Objavljeno: 11.12.2013, 11:32
Napisal/-a LJ363
Meni je še posebej zanimivo, koliko zdržijo tele feltne in gume od "cestnega" bicikla. :bicikl

Re: Razno

Objavljeno: 13.01.2014, 3:04
Napisal/-a sikos
http://youtu.be/QpP7gMPzC78" onclick="window.open(this.href);return false;

Zelo nazoren video, kaj se zgodi z avtomobilom, ko vanj prileti lokomotiva s 78 mph oziroma 125 km/h.

Re: Razno

Objavljeno: 13.01.2014, 9:07
Napisal/-a Ljubitelj
No, kaj takega pri nas ni mogoče. Vprašanje forumašem: zakaj?

LPL

Re: Razno

Objavljeno: 13.01.2014, 9:16
Napisal/-a mkx
Ljubitelj napisal/-a:No, kaj takega pri nas ni mogoče. Vprašanje forumašem: zakaj?
Ker pri nas najhitrejši vlak sicer vozi z 78 ... ampak ne MPH temveč KPH :wink:
Pa tudi predpisi ne dopuščajo tako visoke htirosti na odsekih, kjer so NPr ... menda.
Čeprav tudi pri trčenju lokomotive z 80 km/h v avto posledice ne bi bile (skoraj) nič manj smrtonosne.

Re: Razno

Objavljeno: 13.01.2014, 19:25
Napisal/-a leteči vlak
mkx napisal/-a:
Ljubitelj napisal/-a:No, kaj takega pri nas ni mogoče. Vprašanje forumašem: zakaj?
Ker pri nas najhitrejši vlak sicer vozi z 78 ... ampak ne MPH temveč KPH :wink:
Pa tudi predpisi ne dopuščajo tako visoke htirosti na odsekih, kjer so NPr ... menda.
Čeprav tudi pri trčenju lokomotive z 80 km/h v avto posledice ne bi bile (skoraj) nič manj smrtonosne.
Kaj pa odsek Pragersko - Maribor, kjer vlaki z nagibno tehniko drvijo celo 160 km/h (99,4 m/h), kljub temu, da so tam tudi nivojska križanja?

Re: Razno

Objavljeno: 13.01.2014, 20:38
Napisal/-a Ljubitelj
Na področju JŽI v RS ni proge, ki bi dovoljevala "težkim" vlakom hitrost nad 120km/h, video pa je posnet pri 78 mph/125 Km/h. Če bi pa Siemens butnil s 125 km/h v avto bi bila pa druga pesem (zlasti za vlak). Res pa je, da na odsekih z Vmax > 100 km/h ni nezavarovanih prehodov, toda nesreče so tudi na zavarovanih!

LPL

Re: Razno

Objavljeno: 14.01.2014, 7:00
Napisal/-a petindvajsetka
Ljubitelj napisal/-a:Na področju JŽI v RS ni proge, ki bi dovoljevala "težkim" vlakom hitrost nad 120km/h, video pa je posnet pri 78 mph/125 Km/h. Če bi pa Siemens butnil s 125 km/h v avto bi bila pa druga pesem (zlasti za vlak). Res pa je, da na odsekih z Vmax > 100 km/h ni nezavarovanih prehodov, toda nesreče so tudi na zavarovanih!

LPL
In kje na videu, ki ga je prilepil @sikos, vidiš težek vlak? Brižitka s tremi pulmani je zagotovo težji vlak, kot ta na posnetku, kjer je sama lokomotiva. Pred leti je v Bohovi trčil Siemens v avto, katerega je odbilo na drugi tir, v katerega je nato trčil še fiat, od avta pa ni kolikor se spomnim prav nič ostalo.

Re: Razno

Objavljeno: 14.01.2014, 7:36
Napisal/-a Ljubitelj
In kje na videu, ki ga je prilepil @sikos, vidiš težek vlak?
Poglej si definicijo kaj je "težek" vlak, predvsem je to mišljeno na izvedbo podvozja in sprejemljive bočne pospeške. Premikalka 731 ni težka glede na maso, glede na konstrukcijo pa bojda spada med "težke" vlake. Dovolj je ena sama lokomotiva, vagoni niso nič potrebni. Pri učinku trka dveh predmetov so važne:

-kinetične energije
-gibalne količine

Kinetično energijo lahko deloma absorbira poseben element vgrajen v čelo železniškega vozila, za nova je to obvezno, za stara pa ne, medtem ko se gibalna količina ohranja. Avto so lepo predelali v nekaj ms v plug za tolčenec, dokler sila zaviranja pluga (in zavor na lokomotivi) v določenem času ni izničila skupne gibalne količine (Fdt=dG). Če me spomin ne vara, je pendolino pri Lazah veselo iztiril, pa je na tistem progovnem odseku hitrost za nagibne vlake kakih 110 km/h, torej lahko upravičeno sklepamo, da bi lahki (tokrat glede na maso, ne na konstrukcijo) Siemensi in podobno odnesli neprimerno slabše kot mašina na videu, ki je bila brez resnejših poškodb, kajti nezgoda pendolina kaže na možnost iztirjenja in posledično poškodovanja infrastrukture, da ne govorimo o poškodbah potnikov in osebja. O poškodbah avta v tem priemru pa ni vredno zgubljati besed, iničen ali bolj uničen je isti k..rac.

Re: Razno

Objavljeno: 14.01.2014, 10:31
Napisal/-a mkx
Ljubitelj napisal/-a:...Avto so lepo predelali v nekaj ms v plug za tolčenec, dokler sila zaviranja pluga (in zavor na lokomotivi) v določenem času ni izničila skupne gibalne količine...
Glede zaviranja z zavorami lokomotive v prikazanem trku se sprašujem, v kolikšni meri je lokomotiva res zavirala ... na hitro se vidi, da je bila lokomotiva "za trk" potiskana do malce pred trkom (okoli 2:59, 3:06, ...). Verjamem, da je iz čisto varnostnih razlogov bolje, da železniško vozilo ki trči, ni zasedeno (možnost iztirjenja, ...), se pa sprašujem kako so potem uredili zaviranje lokomotive ... sploh, ker je očitno lokomotiva, ki je potiskala, zavirala bolje. Razen če niso zavore na lokomotivi, ki je trčila, sprožili "remote". In koliko (na polno ali delno) ....