Zavarovanje vlaka proti premiku

[541]

(čeprav, hmmm, spomni se 363-010 na koprski progi).

Kam ciljaš s koprsko progo??

http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod ... trojevodja

Vzrok je torej, da bi naj strojevodja zaspal - kljub budniku.

[Nejc]

(čeprav, hmmm, spomni se 363-010 na koprski progi).

Kam ciljaš s koprsko progo??

http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod ... trojevodja

Vzrok je torej, da bi naj strojevodja zaspal - kljub budniku.

Točno, zdaj sem se spomnil, ko sem malo bolj dobro pogledal, kateri vlak si omenil. Od tega še niti pol leta ni, mislim da. Tam nekje julija, avgusta lani je to bilo. Toda ne grem mi v račun, če je strojevodja zaspal že pri predsignalom postaje Rižana, je do glavnega signala bilo še koliko, 1000 metrov mislim da, pomeni, da si je vlak hitrost pridobil ne? No, kaj hočem reči, ne gre mi v račun, zakaj se lokomotiva ni iztirila na kretnicah? Strojevodja je moral zaspati bog ve kdaj, pomeni da ni reagiral na hitrosti. Na koliko časa pa deluje budnik?

[541]

Ne poznam, kako je bilo tukaj. Predvidevam pa, da je vozil v odklon z zmanjšano hitrostjo (če ne bi, bi ga ASN ustavil) in je potem zadremal ter ni ustavil pri signalu Stoj. Je pa na tem mestu ščitni tir, kamor je bila postavljena prepeljevalna pot in preden je ASN zaradi prevoza signala Stoj reagiral oziroma preden bi zavora ustavila vlak, je že prebil pregrado na koncu tira. Verjetno.

[Barbarpapa1]

Pozdravljeni

Dodal bi komentar na zvok Siemensa ob speljevanju. Mislim, da gre tukaj za ti. magnetostrikcijske pojave. Magnetostrikcija je pojav, da se feromagnetni material širi in krči v skladu s spreminjanjem magnetnega polja (kar je slučaj pri izmeničnih elektromotorjih). Zato npr. transformatorji brenčijo (mislim, da z davkratnikom frekvence mag. polja torej 100 HZ + višji harmoniki). Pri Siemensu je to še bolj izrazito, ker je napajan s frekvenčnim pretvornikom, ki izmenično napetost "sestavlja" s "sekanjem" istosmerne (podobno kot PWM modulacija - Pulse Width Modulation). Tak način "sestavljanja" izmenične napetosti pomeni, da je le-ta sestavljena iz pravokotnih impulzov, kar pomeni zelo bogato prisotnost višjih harmonikov, ki gredo visoko v slišno področje. Zaradi tega siemensovi motorji brenčijo.

Pojav se da omiliti npr. z dušilko, ki zaduši špice od določene frekvence naprej. Mislim, da je tu razlika med pendolinotom in siemensom. Po ustnem izročilu bi naj pendolino s seboj vozil ustrezno dušilko (tehtala bi naj cca 2 toni!), ki popravlja te zadeve. Pa tudi montaža motorjev je različna. Pri siemensu so ti na vozičkih in lahko neovirano širijo zvok v okolico, pendolino pa ima motor vgrajen v telo vlaka, verjetno tudi solidno zvočno izoliranega (prenos na gnane osi preko kardanov)

Zanima me, ali imajo katere lokomotive tudi možnoast protitočnega zaviranja. To je primer, ko preklopiš motor v nasprotno smer vrtenja in mu počasi večaš napetost. Slabost so veliki tokovi in pa dejstvo, da mora izolacija biti dimenzionirana za dvakratno nazivno napetost.

Pa da bi Vam vlaki lepo bremzali...

LP

Jože

Zanima me tudi

[Dirigent]

Na srbskem forumu sem že zastavil podobno vprašanje...
Ali je možno, da v primeru, če sta dve cokli pravilno podloženi pod sprednji kolesi prvega podstavnega vozička elektromotorne garniture, ki stoji na 25 promilskem padcu proge, začne ta garnitura sama od sebe lesti naprej in pridobi hitrost 100 km/h in še več?
Kaj se v tem primeru zgodi s coklama? Ali se stopita zaradi trenja, ali jih vlak izrine s tira?
Kakšen je teoretičen odgovor?

[Florjan]

Pravilnik o zaviranju vlakov določa tudi zavarovanje vozil proti uteku. Če se ustavi kompresor (npr.: okvara vlečnega vozila). ali če pride do okvare zavore je potrebno vlak zavarovati proti samopremaknitvi. Zato se uporabijo ročne in pritrdilne (uporabna s strani vozila) zavore vozil. Predpisi tudi določajo v kakšnem času se mora to uporabiti in glede na nagib proge v kolikšnem procentu zavrte mase. Za V=0km/h je za 25 promil potrebno uporabiti 25 % zavrte mase. Vsa vozila imajo izpisano tudi resnično zavrto maso ročne zavore, če je le-to imajo. Tako na primer vlak teže 100 ton na omenjenem nagibu se zavaruje proti uteku z pritrditvijo ročni zavor v resnični zavrti masi 25 ton. Če to ne zadostuje se uporabijo zavorne cokle, katere se podložijo vsaka pod svojo os. Tu se računa za resnično zavrto maso bruto maso ki deluje na dotično os. Vlečna vozila in motorniki imajo v opremi ponavadi 4 zavorne cokle.
Po daljšem drsenju podložene zavorne cokle bi prišlo do taljenja in trganja jezička in bi bila neuporabna. v določenih primerih bi bila lahko tudi vzrok iztirjenja.

[vlakoljub]

Pravijo, da je Pendolino najsodobnejši vlak SŽ. Sicer pa, kar se tiče hrupa pri zaviranju, ga Desiro (SŽ 312) prekaša. Pendolino tudi ko speljuje, škripa.

[Nejc]

Pravijo, da je Pendolino najsodobnejši vlak SŽ. Sicer pa, kar se tiče hrupa pri zaviranju, ga Desiro (SŽ 312) prekaša. Pendolino tudi ko speljuje, škripa.

Od zunaj se popolnoma strinjam, znotraj pa nikakor ne. Pendolino je bolje zvočno izoliran kot Desiro, sem sam ugotovil

[Signal]

Saj to "železje", ki ga vidiš, ne drsi po tirnici, se ji le nekoliko približa in ustvari EMG polje, ki vlak zavira.

V tem primeru bi se vagon samo dobro držal proge, kakšnega pravega učinka zavore pa nebi bilo. Sama zadeva se prilepi na samo tirnico in z trenjem zaustavlja vozilo. Elektromagnetne zavore delujejo samo nad hitrostjo 50 km/h, se pravi ko se vlak zaustavlja in se pribljižuje hitrosti 50 km/h se elektromagnetna zavora izklopi.

Mojster_Strojevodja, nekoč so imele goše (812) tirne el.-magnetne zavore, ki so jih kasneje, še v času eksploatacije motornikov, odstranili?
Lahko poveš, kaj je bi vzrok odstranitve (motnje števcev osi)?

Lp Mirko

[Dolfe]

Mojster_Strojevodja, nekoč so imele goše (812) tirne el.-magnetne zavore, ki so jih kasneje, še v času eksploatacije motornikov, odstranili?
Lahko poveš, kaj je bi vzrok odstranitve (motnje števcev osi)?

Lp Mirko

Bom kar jaz .......

Kolikor je meni znano, je bil preslaboten mehanizem (vzvodovje) té el. dinamične zavore. Pri zaviranju je rado vse potrgalo.

Še najbolj točen odgovor pa bi dala @Florjan in Tone @s52r.


lp

[holding]

Na srbskem forumu sem že zastavil podobno vprašanje...
Ali je možno, da v primeru, če sta dve cokli pravilno podloženi pod sprednji kolesi prvega podstavnega vozička elektromotorne garniture, ki stoji na 25 promilskem padcu proge, začne ta garnitura sama od sebe lesti naprej in pridobi hitrost 100 km/h in še več?
Kaj se v tem primeru zgodi s coklama? Ali se stopita zaradi trenja, ali jih vlak izrine s tira?
Kakšen je teoretičen odgovor?

....ena zavorna cokla nudi za pritisk (težo) osi, največ pa 10 ton resnično zavrte mase.....(dvoosni prazen ploščnik tehta 12 ton, ena os 6 ton, podložena z zavorno coklo = max 6 ton RZMa,........naložen vagon, 20 ton/os = max 10 ton RZMa)....

... za zavarovanje proti samopremaknitvi vsak %o padca (glej @Florijanov post) zahteva 1% mase vozila RZMa.....25%o = 25% mase vozil......npr fiat...slabih 80 ton.....25%... 2 X cokla pod motor = 20 ton = OK.. ...2 X cokla pod prikolico ......premalo.... ....

.... ....je pa to trotl-ziher varianta...... ....