Zavarovanje vlaka proti premiku

541 · Odgovor Napisal/-a **541** » 27.01.2006, 11:55

Na hrvaškem forumu berem prispevke nekaterih njihovih strojevodij, ki trdijo, da bi se kaj podobnega, kot se je zgodilo v Črni gori, zgodilo tudi s vsaj polovico njihovih elektromotornikov HŽ 6111 (madžari kot jim pravijo), če bi prišlo do okvare na nagibu proge 20 promilov (torej da bi po kakih 15 minutah zračna zavora popustila).

Zanima pa me, kako je pa z našimi vlaki, ki vozijo po koprski progi (Gomulka, Siemens, Pendolino, klasika, tovorni vlaki). Če bi prišlo do izpada elektrike na tej progi ali okvare vlaka, kako je potrebno vlak zavarovati pred premikanjem na vzponu recimo 25 %o? In kako dolgo bi zračna zavora zadržala vlak na tem nagibu brez dodatnih ukrepov? Za Siemensa vem, da ima vzmetno zavoro ...

Vem, da so neprijetna vprašanja, če ne drugega me zanima le, kako je na takšnem vzponu potrebno vlak zavarovati proti premikanju?

Gregor · Odgovor Napisal/-a **Gregor** » 27.01.2006, 12:14

Kolikor je meni znano zavore pri vlaku delujejo po principu, da potrebujemo tlak, da čeljusti razklene, skratka, če tlaka ni oz zmanjka elektrike se čeljusti sklenejo in je vlak zavrt.

lp
G.

541 · Odgovor Napisal/-a **541** » 27.01.2006, 12:53

Čisto tako ni ...

Ko se zniža tlak v glavnem zračnem vodu, vlak zavre. In če se glavni zračni vod sprazni, je to zaviranje s hitro zavoro (zasilna zavora). Vlak pa ostane zavrt le dokler je določen zračni tlak na zavornem valju. Ko tudi ta tlak pade pod neko vrednost, se vlak odvre. Dokler pa je v zavornem valju določen tlak, se pa vlak odvre tako, da se zviša tlak v glavnem zračnem vodu (za to se pri normalnem delovanju zračne zavore potrebuje tlak za odviranje vlaka) ali če pade tlak v zavornem valju (to se zgodi, ko vlak dalj časa stoji in ne deluje vsaj eden kompresor - Pendolino ima 2, Siemens tudi verjetno itd.). Približno tako nekak

Gregor · Odgovor Napisal/-a **Gregor** » 27.01.2006, 13:43

Skratka, da vidim, če mi je jasno.

Zavoljni valj pritiska čeljusti skupaj za kar potrebuje tlak. V kolikor je tlak v glavenm vodu višji od tlaka v cilindru so čeljusti razklenjene, ko pa ta tlak pade pod tistega, ki je v cilindru pa začne cilinder čeljusti stiskati skupaj. Zato je potreben tlak v cilindru, da vlak ne uide po pobočju!

koliko sem zadel?

lp
G.

541 · Odgovor Napisal/-a **541** » 27.01.2006, 13:53

Gregor napisal/-a:Skratka, da vidim, če mi je jasno.

Zavoljni valj pritiska čeljusti skupaj za kar potrebuje tlak. V kolikor je tlak v glavenm vodu višji od tlaka v cilindru so čeljusti razklenjene, ko pa ta tlak pade pod tistega, ki je v cilindru pa začne cilinder čeljusti stiskati skupaj. Zato je potreben tlak v cilindru, da vlak ne uide po pobočju!

koliko sem zadel?

lp
G.

Kolikor je meni stvar poznana, si zadel.

gomulka014 · Odgovor Napisal/-a **gomulka014** » 27.01.2006, 18:39

Kolikor sem videl na gomulkah in električnih lokomotivah (vseh, tudi na helgi), imajo za primer, ko odpove čisto vse, nekakšne podstavke (se temu morda reče cokla???), ki jih strojevodja postavi na tirnico pod kolesa in s tem prepreči, da bi se vlak premaknil. Je pa teh podstavkov bistveno manj, kot ima vlak koles, tako da ne vem... upam, da jih je dovolj

Ko si govoril o kompresorjih, lahko povem še za gomulko, koliko jih ima. Štiričlenska gomulka ima dva (v vsakem krmilnem vagonu po enega), tričlenska gomulka pa le enega (v krmilnem vagonu z nižjo številko, npr 315-027 pri 311-014 in 315-003 pri 311-002).

Nejc · Odgovor Napisal/-a **Nejc** » 27.01.2006, 18:59

Kakšne zavore pa imajo diesel motorni vlaki, kot na primer 813, 713, 711? Kolikor vem, 813 nima enakih zavor kot 713 ali 711, vsaj po tem že vem, ker 813 ima zavorne čeljusti, ki jih 713 nima. Menda ja nima 713 disk zavor? Mimogrede, kateri vlaki naši imajo sploh disk zavore, če jih sploh imajo?

541 · Odgovor Napisal/-a **541** » 27.01.2006, 19:40

813 ima zavoro z zavornjaki... 713, 711 imata pa disk zavoro - glede na to, da nimata zavornjakov.

Disk zavoro pa imajo tudi 4 osni vagoni, ki imajo Vmax 160 ali več, ter seveda Pendolino in Siemens, pa tudi Živa in Helga imata diskasto zavoro (mogoče tudi Bridžitka). Siemens večino zavirnja opravi z elektrodinamično zavoro, z diskasto zavoro zavira samo tik pred zaustavitvijo (nepogonske osi nekaj prej kot pogonske). Pa tudi Pendolino kar velik del zaviranja opravi z elektrodinamično zavoro... Energija, ki pri tem nastane, pa se načeloma vrne v omrežje (če je kak porabnik na progi) ali pa se porabi na uporih, ki jih imata vlaka na strehi (pretvori se v toploto).

Za hitrost nad 160 km/h (Nemčija nad 140 km/h) pa mora vlak oziroma vagon biti opremljen tudi z elektromagnetno zavoro, ki pa deluje le kot hitra zavora (pri Pendolinu pri V nad 50 ali 60 km/h, se ne spomnim več točno). Vidiš jo pa lahko na Pendolinu ali Aeelmt / Wreelmt vagonih in sicer na podstavnem vozičku med kolesoma.

gomulka014 · Odgovor Napisal/-a **gomulka014** » 27.01.2006, 19:55

Kako pa deluje elektromagnetna zavora? Tako, da se magnet skuša "prilepiti" na tirnico in s tem zaustaviti vlak???

Nejc · Odgovor Napisal/-a **Nejc** » 27.01.2006, 20:03

541 napisal/-a:Vidiš jo pa lahko na Pendolinu ali Aeelmt / Wreelmt vagonih in sicer na podstavnem vozičku med kolesoma.

Kolikor vidim pod vagonih SŽ, vidim le disk zavoro, kako torej izgleda elektromagnetna zavora?

P.S. Katera zavora se torej "oglaša" pri zaviranju Siemensa? Po pravici povedano, mi je ta zvok zelo všeč, morda se sliši čudno, ampak je res.

541 · Odgovor Napisal/-a **541** » 27.01.2006, 21:05

Elektromagnetna zavora ustvari med tirnico in drsalkami elektromagnetne zavore magnetnio polje, ki vlak zaustavlja, torej nekako ga "lepi k tirnici". Recimo v Italiji, kjer imajo drugačen ASN kot pri nas, kjer vlak dobiva informacije ves čas z elektromagnetnimi signali ob tirnici, je pa uporaba magnetne zavore prepovedana, ker bi motila signal njihovega ASN - tako se npr. Pendolinu, ko se preklopi na italijansko varnostno napravo, izklopi Mg zavora ter tudi budnik, ki ga italijanski varnostni sistem ne pozna.

Zavoro pa boš videl ne pod vagonom, ampak med kolesoma kolesne dvojice (npr. na Pendolinu, na vagonih Beelt, in Aeelmt itd.).

Pri Siemensu se pa sliši elektrodinamična zavora. Podoben zvok je pa tudi pri speljevanju, naj bi se pa to dejansko slišala frekvenca elektrike (Siemens ima trofazne izmenične motorje), s katero se regulira hitrost oziroma vlečna sila. Zdaj zakaj se to na vseh Siemensih sliši (tudi na Helgi in Živi), pri Pendolinu pa ne, pa ne vem...

Nejc · Odgovor Napisal/-a **Nejc** » 27.01.2006, 21:16

541 napisal/-a:Elektromagnetna zavora ustvari med tirnico in drsalkami elektromagnetne zavore magnetnio polje, ki vlak zaustavlja, torej nekako ga "lepi k tirnici". Recimo v Italiji, ki imajo drugačen ASN kot pri nas, kjer vlak dobiva informacije ves čas z elektromagnetnimi signali ob tirnici, je pa uporaba magnetne zavore prepovedana, ker bi motila signal njihovega ASN - tako se npr. Pendolinu, ko se preklopi na italijansko varnostno napravo, izklopi Mg zavora ter tudi budnik, ki ga italijanski varnostni sistem ne pozna.

Zavoro pa boš videl ne pod vagonom, ampak med kolesoma kolesne dvojice (npr. na Pendolinu, na vagonih Beelt, in Aeelmt itd.).

Pri Siemensu se pa sliši elektrodinamična zavora. Podoben zvok je pa tudi pri speljevanju, naj bi se pa to dejansko slišala frekvenca elektrike (Siemens ima trofazne izmenične motorje), s katero se regulira hitrost oziroma vlečna sila. Zdaj zakaj se to na vseh Siemensih sliši (tudi na Helgi in Živi), pri Pendolinu pa ne, pa ne vem...

Nekaj še ne razumem: Italijani ne "poznajo" budnika? Torej ga ne uporabljajo? Ufff, varnost torej ni najbolj zagarantirana? Kaj ima veze budnik z Italijanskimi varnostnimi napravami?

Kako pa elektromagnetne zavore delujejo pri kretnicah? Se tudi takrat uporabljajo?

541 · Odgovor Napisal/-a **541** » 27.01.2006, 21:22

Budnik sem samo omenil kot eno stvar, ki je italijani ne "poznajo" - zato bi naj imeli na vseh vlakih tudi dvojno zasedbo (če vlak ima budnik, recimo Pendolino, je budnik v Italiji izklopljen). Budnik, kot ga poznajo recimo na SŽ, je pa del varnostne naprave, ki preprečuje, da bi strojevodja zaspal (čeprav, hmmm, spomni se 363-010 na koprski progi).

Elektromagnetna zavora deluje tudi čez kretnice, ne vidim vzroka, zakaj ne bi. Saj to "železje", ki ga vidiš, ne drsi po tirnici, se ji le nekoliko približa in ustvari EMG polje, ki vlak zavira.

27.01.2006, 23:08

541 napisal/-a: Saj to "železje", ki ga vidiš, ne drsi po tirnici, se ji le nekoliko približa in ustvari EMG polje, ki vlak zavira.

V tem primeru bi se vagon samo dobro držal proge, kakšnega pravega učinka zavore pa nebi bilo. Sama zadeva se prilepi na samo tirnico in z trenjem zaustavlja vozilo. Elektromagnetne zavore delujejo samo nad hitrostjo 50 km/h, se pravi ko se vlak zaustavlja in se pribljižuje hitrosti 50 km/h se elektromagnetna zavora izklopi.

Nejc · Odgovor Napisal/-a **Nejc** » 28.01.2006, 9:00

541 napisal/-a: (čeprav, hmmm, spomni se 363-010 na koprski progi).

Kam ciljaš s koprsko progo??